predelano vozilo - kolo z motorjem - zavest o protipravnosti
Pritožnik zatrjuje, da očitanega dne ob očitanem času na očitanem kraju ni zaznal hitrosti, ki bi presegala 45 km/h in šele ko so ga policisti ustavili, so ga tudi seznanili, da gre več od dovoljene hitrosti.
Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca z dne 11. 8. 2023 izhaja, da je obdolženi izpovedal, da ga je policist ustavil, da mu je policist rekel, da je moped predelan, obdolženi pa mu je pritrdil, da gre več od dovoljene hitrosti, kar je sklepal po tem, da je na njem drugačna izpušna cev.
Protispisnosti, kot pritožbenega razloga po drugem odstavku 155. člena ZP-1, tako ni mogoče ugotoviti. V kolikor pa povzete pritožbene trditve zatrjujejo nepravilnost zapisnika z dne 11. 8. 2023, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da iz navedenega zapisnika, ki ga je obdolženi podpisal, izhaja, da je obdolženi sledil glasnemu nareku ter da na zapisano nima pripomb. Zato s trditvami, ki so pritožbene novote in za katere obdolženec ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja po sodišču prve stopnje ne more izpodbiti.
Že sam pritožnik izraža prepričanje, da bo (šele) s sodbo ustrezno obrazloženo, kako in na kakšen način je prišlo do samega dogodka in temu lahko pritožbeno sodišče zgolj pritrdi, saj ni dvoma, da bi izrekanje o pritožbeno izpostavljenih vprašanjih presegalo okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja zgolj to, ali je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil kaznivo dejanje kot se mu očita, ali ga ni storil in ko se ugotavlja, ali je obtoženec ponovitveno nevaren in ali je moč to ponovitveno nevarnost preprečiti z milejšimi ukrepi.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 18, 18/2, 144, 144/5, 155, 155/1, 155/1-8.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - preizkus z etilometrom
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
vabilo na narok - opravičilo - opravičljivi razlogi - oprava naroka v nenavzočnosti - obrazec zdravniškega potrdila
Skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila toženka ni predložila.
Ker je tožnik vedel, da je voznik avtomobila užival alkohol, je ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah, soprispevek v višini 25 % ocenjen pravilno in skladno s sodno prakso.
Pojasnilna dolžnost toženke ni bila opravljena v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti, s tem pa je toženka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, pogodbeni pogoj se zato šteje za nepoštenega in s tem ničnega.
delna ustavitev izvršbe - delno plačilo - račun kot verodostojna listina
V pritožbi zatrjevanega plačanega računa ni v predlogu za izvršbo, tako po številki kot po znesku, zato ga upnik ne izterjuje. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačal 127,74 EUR, za kar je upnik delno umaknil predlog za izvršbo.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 365, 365/2, 366. ZST-1 člen 8.
pritožba - umik pritožbe - fikcija umika pritožbe - plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju
Pravno niso upoštevne tožničine pritožbene navedbe glede njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj je bilo o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno (s sklepom sodišča prve stopnje z dne 28. 7. 2023).
Glede na to, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in glede na (pritožbeno neizpodbijano) ugotovitev, da tožnica sodne takse za pritožbo ni plačala v določenem roku, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje tožničina pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 2023 za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.
tožba za nedopustnost izvršbe - sporna dejstva med strankama - prehod terjatve - izvršilni naslov
Glede na vsebino Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019 in nespornega dejstva, da je edini navedeni dolžnik v prilogah pogodbe S. d.o.o. (in ne tožnik), se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da iz te pogodbe ne izhaja, kar zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, da bi naj C. (kot pravna naslednica E. d.d.) prenesla terjatev do tožnika. Zato ne drži niti nadaljnji zaključek sodišča, da je s tem tudi tožnikova terjatev (kar je, kot pravilno opozarja tožnik, že pojmovno zgrešeno; kvečjemu bi to lahko bila tožnikova obveznost) pravno veljavno odstopljena in prenesena na toženca. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje svoj zmoten zaključek neutemeljeno utemeljuje s sklicevanjem na kreditne pogodbe, saj le-te sploh niso izvršilni naslov in v njih pojmovno ni določbe o prehodu terjatve.
Kot je razvidno iz štampiljke na povratnici, je plačilni nalog osebno prevzela odvetniška pisarna, za katero dolžnik v pritožbi pravi, da je pooblaščena za sprejem pisanj. Zato ne drži, da dolžnik ni prejel plačilnega naloga in da ni mogel pravočasno plačati sodne takse.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nov plačilni nalog - domneva umika vloge
Sodišče prve stopnje se je v plačilnem nalogu pravilno sklicevalo na četrti odstavek 34. člena ZST-1, ki določa za primer, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Zaradi plačila te takse izda sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena.
OZ člen 190, 193, 198, 378. ZPP člen 189, 214, 339, 353. URS člen 23.
neupravičena obogatitev - izpraznitev in izročitev stanovanja - uporabnina - višina uporabnine - litispendenca - identiteta zahtevkov - ekvivalenčna teorija - uporabnina za stanovanje - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - tržna najemnina - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljenje za bivanje - konkretiziranost ugovora - pavšalen ugovor - priznano dejstvo - nezakonito bivanje - izročitev in izpraznitev nepremičnine - poslovni najem - primerna uporabnina - materialno procesno vodstvo - dokaz s postavitvijo izvedenca - odločanje o ugovoru litispendence - temelj zahtevka - obratovalni stroški - stanovanjski namen
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora litispendence, saj glede prvega in tretjega toženca ter druge toženke ne gre za istovetnost pravdnih strank v obravnavani zadevi z zadevo opr. št. I Pg 366/2021, glede četrtega toženca (kjer je istovetnost pravdnih strank sicer podana, saj je tudi s. p. fizična oseba), pa je dejanski temelj obeh zahtevkov (za izpraznitev istega poslovnega prostora) različen, zato litispendenca tudi glede četrtega toženca ni podana. V zadevi opr. št. I Pg 366/2021 je namreč to predhoden obstoj najemnega razmerja za opravljanje poslovne dejavnosti in zatrjevan krivdni odpovedni razlog pri poslovnem najemnem razmerju na podlagi ZPSPP, v obravnavani zadevi pa nezakonito bivanje oziroma uporaba nepremičnine za stanovanjske potrebe brez ustreznega pravnega naslova na podlagi SZ-1. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo tudi dejanski temelj posameznega zahtevka (ekvivalenčna teorija).
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi treba razlikovati med najemom poslovnega prostora za poslovni namen in najemom za bivanje. Ker je tožnik uveljavljal uporabnino zaradi uporabe poslovnega prostora za bivanje, čeprav je bil poslovni prostor namenjen poslovni dejavnosti in ne stanovanjski, in ker je bila med pravdnima strankama višina uporabnine sporna, najemnina v skupni višini 250,00 EUR mesečno pa je bila dogovorjena (med tožnikom in četrtim tožencem kot s. p. in družbo četrtega toženca) za poslovni najem, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da znesek 250,00 EUR mesečno dogovorjene najemnine za poslovni namen ni primeren znesek za uporabo nepremičnine v stanovanjske namene. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da znesek 250,00 EUR sicer lahko predstavlja primerno tržno najemnino za poslovni prostor za poslovno dejavnost, ni pa nujno, da je to primerna tržna najemnina za uporabo istega poslovnega prostora za stanovanjske namene, zato bi moral glede primerne uporabnine za poslovni prostor (v stanju, kot je) za stanovanjske namene podati oceno izvedenec ustrezne stroke, vendar tožnik dokaznega predloga o postavitvi izvedenca tudi po opravljenem materialno procesnem vodstvu, za katerega v nasprotju s stališčem pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo izvedeno skladno z določbo 285. člena ZPP, ni podal. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine, ker tožnik ni dokazal njegove višine, je zato pravilna.
Če sodišče ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 v drugi odstavek 135. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 v opis dejanja doda konstitutivni subjektivni zakonski znak namena ustrahovanja in vznemirjanja, ki ga opis dejanja v tenorju obtožbe ne vsebuje, prekorači obtožbo in zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj - javna dražba
Razglasitev sklepa o domiku se pri spletni javni dražbi opravi šele z njegovo izdajo, pri čemer pa sklep o domiku ne more biti oziroma ni izdan, preden je podpisan (v konkretnem primeru z varnim elektronskim podpisom) s strani pristojnega sodnika. Ker je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 12. 5. 2023, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom tega dne. In ker je bil sklep o domiku nepremičnin kupcu razglašen po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka.
narok - zaslišanje strank - zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Predlagatelj utemeljeno navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
odškodnina zaradi smrti bližnjega - ožji družinski član - sorodstveno razmerje
Pri presoji o upravičenosti do odškodnine je potrebno izhajati iz namena pravilno uporabljene materialnopravne določbe prvega odstavka 180. člena OZ, ki pravno varstvo zagotavlja glede na ustvarjene medsebojne čustvene vezi. Te (torej vsebinski vidik) lahko v izjemnih primerih pretehtajo nad pomenom, ki ga ima formalna opredelitev kroga posrednih oškodovancev oz. upravičencev do odškodnine. Če namreč citirana določba za ožje družinske člane (zakonec, otrok, starš) predpostavlja tako močno medsebojno čustveno navezanost, da jih avtomatično uvršča v krog upravičencev za odškodnino po pokojnem sorodniku, potem v primeru dejansko obstoječih medsebojnih čustvenih vezi, ki so rezultat po vsebini ekvivalentnega enakovrstnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 180. člena, oškodovancu ni mogoče odreči pravnega varstva zgolj z argumentom, da gre za osebo izven (formalno določenega) kroga posrednih oškodovancev.