izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava - uporaba določil pogodbe - jezikovna razlaga - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik
Sodišče je pri presoji vsebine obveznosti iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave. Besedilo sodne poravnave kot izvršilnega naslova se torej presoja po prvem odstavku 82. člena OZ in ne po drugem odstavku 82. člena OZ.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja
Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče.
Ustavno sodiščev je v odločbi Up 275/97 za začasne odredbe, ki se vsebinsko ujemajo s tožbenimi zahtevki, postavilo še dodaten pogoj, to je izkazanost, da bi v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi bilo mogoče vzpostaviti prejšnje stanje (tako imenovani pogoj reverzibilnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074815
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 417, 569. ZFPPIPP člen 301.
posojilna pogodba - dokazna stiska
Pritožnik v pritožbi navaja, da mora v primerih, kot je konkretni, pravdno sodišče, upoštevaje določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke po nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi posledic postopka osebnega stečaja, razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati ne glede na to, da je bil postavljen kot dajatveni zahtevek (v času pred začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja toženca,ko je bila vložena tožba). S tem, ko je pravdno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi izpolnjenosti pogojev, po objavi sklepa o preizkusu terjatev, nadaljevalo pred tem prekinjeni postopek, je že po sili zakona dajatveni zahtevek na plačilo zahtevanih 2.500,00 EUR postal zgolj ugotovitveni.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz ugovornih navedb dolžnika izhaja, da je vložil ugovor iz razloga, ki preprečuje izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopek nadaljevalo kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076953
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - begosumnost - hudodelska združba
Presoja utemeljenosti suma nezakonitega prehajanja tujcev po ozemlju Republike Slovenije ter presoja pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj.
Tožnik ni podal navedb niti ni ponudil dokazov, zaradi točno katerih dogodkov naj bi mu zatrjevana škoda (strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) nastala, poleg tega pa je sam sodišču pojasnil, da nima nobenih psihičnih posledic, razen da ima posledice, ker je 7 let hodil na sodišče, kar ga hudo "nervira". Slednjega pa ni navajal v tožbi kot razlog za nastanek škode.
priposestvovanje služnosti - nujna pot - ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelji so v postopku navajali, da so preko pravnih prednikov do svojih nepremičnin v M. že več kot 70 let dostopali po poti, ki pelje po nepremičninah v lasti nasprotnega udeleženca. Na podlagi teh dejanskih navedb je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tej zadevi ne gre za postopek za dovolitev oziroma določitve nujne poti po določbah od 175. do 178. člena ZNP-1, temveč za spor glede priposestvovanja služnosti voženj po utrjeni in asfaltirani cesti, ki se uporablja za dostop do stanovanjskih hiš in ostalih nepremičnin, ki so v lasti predlagateljev v zatrjevani dobi več kot 70 let. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
Po vložitvi ugovora lahko upnik umakne predlog za izvršbo samo s privolitvijo dolžnika. Iz njegovih navedb v odgovoru na pritožbo izhaja, da v to ne privoli.
Uporaba novele ZFPPIPP-G ni neustavna oziroma v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se tak postopek začne. Sklep o odpustu obveznosti je zato konstitutivne pravne narave in stečajno sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Izterjevanja terjatev ima podlago v 7. členu ZOZP. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da ker gre za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev ni učinkovita. Po prepričanju sodišča druge stopnje predmetno določilo regresa zavarovalnice ne izključuje in sodišče prve stopnje ni širilo izjeme na primere, ki niso določeni kot navaja pritožba. Bistveno za uporabo te določbe je zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu.
Razlaga, za katero se zavzema dolžnik, je po mnenju sodišča druge stopnje v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom.
Če državno tožilstvo ob predstavitvi obtožnice po spremembi sodne prakse glede (ne)konkretiziranosti zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije obtožnice ustrezno ne modificira, je kasnejša modifikacija nedopustna in ji mora sodišče odreči pravno veljavnost ter odločiti o prvotno vloženi obtožnici.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 45, 51.
povišanje nagrade - inflacija - odmera nagrade izvedenca
51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodišče ne more uporabiti tako, da bi celotno nagrado sodni izvedenki enostavno povišalo za 17,7 %, kot je zahtevala. izvedenka. 51. člen Pravilnika daje splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru, da s spremembo Pravilnika zviša posamezne postavke nagrad sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem, za kar ima izrecno zakonsko pooblastilo v četrtem odstavku 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076450
ZIKS-1 člen 12, 12/7, 12/9.
vikend zapor - zahteva za sodno varstvo - alternativna izvršitev kazni zapora
Zloraba svobodnejšega načina prestajanja kazni zapora v smislu zlorabe prepovedanih drog oziroma težave obsojenca z odvisnostjo, niso razlogi, ki jih sedmi odstavek 12. člena ZIKS-1 našteva kot razloge zaradi katerih lahko direktor zavoda sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Povedano drugače, odločitev sodišča, da mora obsojenec preostanek kazni zapora prestati v zavodu, lahko temelji le na ugotovitvi, da je izpolnjen kateri izmed taksativno naštetih razlogov iz sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 in ne na podlagi ugotovitve kakšnih drugih ravnanj obsojenca, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da ni več toliko osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanje kazni ob koncu tedna ne bo zlorabil, kar je sicer res pogoj iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 za ugoditev takšnemu predlogu.
Za obstoj tega kaznivega dejanja goljufije mora tako upravičeni tožilec med drugim izkazati tudi, kakšna škoda naj bi nastala oškodovancu, kakšno ter kolikšno protipravno premoženjsko korist naj bi storilec pridobil, ali jo je pridobil zase ali za koga drugega.
Ker je obstoj utemeljenega suma mogoče ugotavljati le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, v obravnavani zadevi pa vložena obtožna predloga glede na prej pojasnjeno nista bila sklepčna, se je sodišče prve stopnje neutemeljeno ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma, da je ustni fiducirani dogovor med oškodovancem in obdolžencem ter obdolženo pravo osebo dejansko bil sklenjen.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojh pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedb dodatnih okoliščih, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Izkazane so vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepa prepovedi približanja. Podan je utemeljen sum, da je obtoženec izvršil očitana mu kazniva dejanja in je še vedno ponovitveno nevaren, zato je ukrep prepovedi približanja neogibno potreben in ga ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi, zato je tudi sorazmeren.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - neplačilo predujma - dokaz z zaslišanjem prič - gradbena in podjemna pogodba
Skladno z ZPP mora pravdna stranka predložiti predujem za izvedbo dokaza, sicer se dokaz ne izvede, in sodišče je tisto, ki izvaja dokaze (op. tudi dokaz z izvedencem). Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko seznanjati o možnostih, ki jih ima pri izvajanju dokaza z izvedencem. Gradbena pogodba je v OZ obravnavana kot posebna vrsta podjemne pogodbe, zato so bistvene značilnosti obeh pogodb identične. Upoštevaje konkretne okoliščine primera tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene relevantne povezave med omenjeno zmotno uporabo materialnega prava in zakonitostjo ter pravilnostjo končne odločitve. Zaradi ocene vrednosti izjave priče in njene zanesljivosti se pričo vedno vpraša, od kod ve to, o čemer priča (drugi odstavek 239. člen ZPP). Pravilna dokazna ocena pričanja se mora osredotočiti predvsem na dele izpovedbe, v katerih priča izpoveduje o dejstvih, ki jih je zaznala na podlagi svojega neposrednega zaznavanja. Pričanje o dejstvih, o katerih so pričo seznanile druge osebe, ki so bile prav tako zaslišane pred sodiščem, preprosto nima zadostne dokazne teže oziroma v konkretnem primeru ne vzbuja dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje.