Vsa šele v pritožbi prvič zatrjevana dejstva, za katere toženka ne pojasni, zakaj jih navaja šele v pritožbi, so takoimenovane nedopustne in posledično neupoštevne pritožbene novote.
V osmem odstavku 308. člena KZ-1 je določeno, da se prevozno sredstvo, uporabljeno za prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje, odvzame, če je storilčeva last. Odvzem vozila, ki je last obtoženca in ki ga je uporabil pri storitvi kaznivega dejanja, je v skladu s citiranim zakonskim določilom obvezen. Okoliščine, ki jih obtoženi navaja v pritožbi (težke premoženjske razmere, huda bolezen žene, skrb za družino) zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
umor - poskus - umor na zahrbten način - nizkotni nagibi
Obtoženec je oškodovanki poskušal vzeti življenje na zahrbten način, saj je stopil proti njej in nakazal, da jo namerava objeti, nato pa jo je z nožem zabodel v predel pod desnim rebrnim lokom, s čimer je izničil zaupanje oškodovanke, ki napada ni zaznala niti pričakovala.
Ravnanje, motivirano z intenzivnimi čustvi sovraštva, saj je oškodovanka zavrnila obtoženčeve želje in predstave v partnerskem razmerju z njo, je ravnanje pogojeno z nizkotnim nagibom v smislu 4. točke 116. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072679
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2. ZKP člen 129a, 129a/6.
sprememba denarne kazni v zapor - izvršilni postopek - denarna kazen - neizterljivost
Če je obsojenec tujec, ki je bil v Republiki Sloveniji pri izvrševanju kaznivega dejanja le v tranzitu in ga na RS ne veže nič ter tu nima prihodkov in premoženja, sodišče ni dolžno čakati na izid izvršilnega postopka, ki bi bil sam sebi namen.
Dejstvo, da tuja država zavrne izvršitev denarne kazni, je razumna podlaga za zaključek, da denarne kazni ni mogoče prisilno izterjati (niti) v tujini in pa posledično spremembo v kazen zapora.
Zoper sklep zunajobravnavnega senata, ki je kot prepozno zavrgel pritožbo obrambe zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, ni dovoljena pritožba na višje sodišče.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - bipolarna afektivna motnja
Sodišče prve stopnje ni imelo razloge za dvom o verodostojnosti izpovedbe zadržankine mame, da je zadržana že večkrat imela podobno fazo manije in da je potek bolezni podoben kot sedaj in takrat si je vedno povzročila večjo premoženjsko škodo.
Kot je izpovedala mama, trenutno traja najdaljše obdobje manije pri njej in spet je zapravila celotno premoženje družine - približno 10.000 EUR s kartice, kar je celoletni prihodek njenega moža; v celoti zapravi tudi svoje dohodke in je trenutno brez denarja.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272/2. KZ-1 člen 118, 186, 192.
pripor - predkaznovanost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - ponovitvena nevarnost
Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala.
Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti.
Prvostopno sodišče je pri določitvi zneska višje preživninske obveznosti za očeta, upoštevaje ugotovljene povečane potrebe mld. hčerke in s tem tudi višje preživninske obveznosti matere, vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami preživninske upravičenke ter zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je celostno upoštevalo premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev, nadalje, da mld. A. A. stikov z očetom sploh nima, kot tudi, da ima oče še eno preživninsko obveznost (ne pa tudi preživninske obveznosti do hčerke njegove sedanje žene, za katero je sam priznaval, da njen oče plačuje preživnino).
začasna odredba - denarna terjatev - organizacija za plačilni promet - denarna sredstva - prepoved razpolaganja
Začasna odredba upniku nudi varstvo le pred morebitnimi dolžnikovi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev. Začasna odredba s tako vsebino učinkuje od dneva, ko jo organizacija za plačilni promet prejme. To pomeni, da banka izračuna višino terjatve s pripadki na dan prejema sklepa in za skupni znesek odreče izplačilo. Ni zakonske podlage, da bi ga izračunala na nek nedoločen trenutek v prihodnosti, ko bo morda pravnomočno prisojena terjatev tožeči stranki.
razveljavitev sodbe - uspeh s tožbo - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev o pravdnih stroških je bila preuranjena, sodišče prve stopnje jo je izdalo na lasten rizik. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, je zaenkrat odpadel neuspeh tožeče stranke.
ustavitev izvršilnega postopka - vročitev sodnega pisanja - podaljšanje roka - opozorilo na pravne posledice
Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik naloženega ni storil ozirom da ni ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 23. 10. 2023 je v celoti pravilen, saj je upnik zgolj sporočil sodišču dolžnikov naslov, kot ta izhaja iz centralnega registra prebivalstva, za katerega je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 10. 2023 pojasnilo, da vročitev na ta naslov ni mogoča.
pravica do poštenega postopka - načelo materialne resnice
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti (Pravilnik) za nesamodejne merilnike hitrosti sicer res predpisuje, da morajo imeti takojšni prikaz hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. Vendar te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi neposredno oz. takoj po zaključku meritve morala biti vsaka meritev hitrosti pokazana vozniku, saj to pri odhajajočih vozilih objektivno ni mogoče. Poleg tega, da taka razlaga ni le v skladu z izrecnim zapisom drugega odstavka 16. člena Pravilnika, tudi ustavitev vozila, kateremu je izmerjena hitrost vožnje lahko traja določen čas. Prav tako pa bi bila taka razlaga tudi v nasprotju s samim namenom meritev in kontrole hitrosti, saj bi v primerih, ko voznik ne bi upošteval znaka policista, s katerim ga ustavlja in bi odpeljal naprej, da bi se izognil kontroli in kaznovanju, ter v primerih, ko fizično ni mogoče voznika ustaviti neposredno na kraju ugotovljene kršitve, ker je hitrost vožnje bila izmerjena odhajajočemu vozilu (kot v obravnavani zadevi), bila izključena vsaka možnost dokazovanja in kaznovanja za evidentno storjeni prekršek, s katerim je voznik ogrožal varnost cestnega prometa.
Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je storilec v zvezi s svojimi trditvami, da ni bilo izmerjeno njegovo vozilo ter da ga policista nista mogla imeti ves čas v vidnem polju kot dokaz priložil račun z dne 17. 2. 2022, ki je bil izdan ob 19:58:53 uri. Pri tem pritožba zatrjuje, da je s tem dokazal, da policisti niso zapeljali takoj za njim, saj je v vmesnem času že natočil gorivo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev, da je bilo izmerjeno storilčevo vozilo, pri tem pa ne izhajajo razlogi sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti prej navedenega računa, na katerem je storilec temeljil svojo obrambo.
kategorija vozila - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zakon izrecno ne predpisuje, da bi se KT lahko izrekle zgolj vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozil, s katero je storil prekršek. Prvi odstavek 22. člena določa, da se KT v cestnem prometu predpišejo v višini od ene do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica. KT se torej v skladu s tem členom predpišejo in izrekajo za prekrške, ki pomenijo hujše ogrožanje ali poškodovanje zavarovane pravne dobrine. Namen stranske sankcije KT v cestnem prometu je, da se določena kategorija voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, izloči iz prometa, saj mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Zato je interpretacija, ki omejuje izrekanje KT samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, v nasprotju z namenom izrekanja KT.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Pri odločanju o tem se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz pravnomočnih odločb in za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - prekluzivni rok
Ker je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev o storilčevi pritožbi oziroma zaključek o prepoznosti njegove pritožbe, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška oziroma na dokazno oceno sodišča prve stopnje, v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne, saj na zaključek o prepoznosti storilčeve pritožbe zoper sodbo ne morejo vplivati.
V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo.
Odločilno dejstvo, ki vpliva na odločitev sodišča po navedeni pravni podlagi, pa je vrednost odvzetega predmeta. V kolikor vrednost ne presega stroškov hrambe in prodaje, se odvzeti predmet uniči, sicer pa se odvzeti predmet proda.
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilec ni zanikal, da bi prekoračil hitrost v naselju, je vsled izrecne trditve v ZSV, da storilec zanika storitev očitanega prekrška, zgoraj povzete izpovedi storilca ter obstoja zakonske domneve nedolžnosti, napačen. Ker je izpoved policista A. A. diametralno nasprotna od obrambnih trditev storilca, ki zanika storitev prekrška ter zatrjuje, da ni moglo biti merjeno njegovo vozilo, sodišče prve stopnje pa se je poleg listinskih dokazov oprlo tudi na izpoved priče A. A., pritožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe dokazna ocena izvedenih dokazov ne izhaja. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja zgolj prepis izpovedi storilca in policista A. A., ne pa tudi tehtanje teh dokazov po sodišču prve stopnje skladno z določbo 133. člena ZP-1 (vsakega zase in vseh dokazov skupaj).
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, da pritožbe z dne 19. 6. 2023 v danem roku 5 dni ni podpisal, ne izpodbija, navedeno pa potrjujejo tudi listine spisa. Po vpogledu v dopis z dne 22. 6. 2023 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec tudi bil opozorjen, da bo sodišče pritožbo zavrglo, v kolikor je v roku 5 dni od prejema dopisa ne bo podpisane posredoval nazaj sodišču.
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje skladno z določbo drugega odstavka 76. člena ZKP v zvezi s 67. členom ZP-1 storilčevo pritožbo pravilno zavrglo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
utemeljen sum - podaljšanje pripora - krivda
Navedbe, ki se nanašajo na vprašanje obdolženčevega zavedanja o protipravnosti njegovega ravnanja in na vprašanje krivde, kar pa presegajo obseg ugotavljanja utemeljenega suma. Pri slednjem se presoja le, ali je glede na razpoložljive dokaze verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu ga očita (predvsem v smislu izpolnitve objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja), večja od verjetnosti, da ga ni storil. Prav tako se v okviru ugotavljanja utemeljenega suma sodišče ne spušča v presojo pravilnosti pravne opredelitve kaznivega dejanja, razen če bi šlo za tako očitno napačno kvalifikacijo, da bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu dejanja.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-10, 107, 107/1, 107/1-7, 105, 105/4, 105/4-3. ZUP člen 80, 80/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preverjanje prisotnosti alkohola
Količina alkohola se v organizmu ugotavlja po 107. členu ZPrCP. Skladno z ureditvijo tega člena se v postopku preverjanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa lahko ugotavlja ali prisotnost alkohola v organizmu udeleženca cestnega prometa ali koncentracija oziroma množina alkohola v litru izdihanega zraka oziroma v organizmu udeleženca cestnega prometa, saj navedena pravna podlaga, kot je obdolžencu že večkrat v tem postopku obrazložilo sodišče prve stopnje, dopušča preverjanje psihofizičnega stanja tako z indikatorjem alkohola (definiran v 10. točki prvega odstavka 3. člena ZPrCP1) kot tudi z etilometrom (definiran v 7. točki prvega odstavka 107. člena ZPrCP2) ali strokovnim pregledom. Pritožba vsled temu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za ugotovitev objektivnih znakov prekrška potrebno ugotoviti koncentracijo alkohola v organizmu obdolženca, saj kaj takega ne izhaja niti iz ureditve tega postopka v 107. členu ZPrCP, niti iz definicije prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP.