začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - poslovodja direktor družbe - omejitev pooblastil poslovodje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bila, upoštevaje izdano začasno odredbo Č. Č. v drugi zadevi I Pg 442/2024, s predlagano začasno odredbo omejena pooblastila zastopanja obeh direktorjev in da skupna družba dejansko ne bi imela zakonitega zastopnika.
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi predlagana začasna odredba pomenila zelo velik hendikep za skupno družbo.
Gospodarske družbe zelo težko prenašajo odsotnost operativnega poslovodje. To stanje bi lahko trajalo neznano dolgo, saj je tožeča stranka predlagala veljavnost začasne odredbe še 30 dni po "nastopu pogojev za izvršbo na podlagi sodne odločbe".začasna.
oprostitev plačila sodne takse - poizvedbe - sodna taksa - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini
Tožena stranka ima pet transakcijskih računov, od tega tri v Republiki Sloveniji in dva v tujini, na treh računih v Sloveniji ni izkazanega pomanjkanja sredstev, po zadnji objavljeni bilanci stanja je imela na vseh računih ter v blagajni denarna sredstva 1.764.686,00 EUR. V pritožbi tudi ne zanika naložene taksne obveznosti 240,00 EUR. Glede na takšno likvidnostno stanje in neizpodbijano finančno ter premoženjsko stanje, je zaradi nepotrebnosti odpadlo opravljanje poizvedb o stanju na transakcijskih računih v tujini.
ZP-1 člen 8, 9. KZ-1 člen 26, 30. ZPrCP člen 46, 46/6.
prekoračitev hitrosti v naselju - dejanska zmota - cestna prometna signalizacija
Storilec je glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.
Mladoletniku se lahko glede na izrecne določbe petega poglavja ZP-1 izreče le vzgojne ukrepe in globo, pri čemer je v pritožbenem postopku nesporno, da mladoletnik že prestaja najstrožji vzgojni ukrep, prekrškovni organ pa ni dokazal, da je mladoletnik globo po svojih premoženjskih razmerah zmožen plačati, zato so njegova pritožbena zavzemanja o smotrnosti nadaljevanja predmetnega postopka o prekršku zoper storilca neutemeljena.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dvom v prištevnost - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Iz prav nobenega dokaza ne izhaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v obdolženčevo prištevnost v času storitve prekrška, tudi na zaslišanju dne 24.4.2025 pa obdolženec ni imel pripomb na izveden postopek. Tako trditve zagovornikov v pritožbi, da je bil obdolženec močno opit in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zaradi česar ni mogel podati veljavne izjave, da se strinja z opravljenim preizkusom alkoholiziranost, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na drugi odstavek 113.d člena ZP-1 in ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - zahteva za sodno varstvo - ugoditev pritožbi - pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnik povsem utemeljeno izpostavi, da je sodišče oprlo odločitev na napačne podatke, saj je bila zoper omenjeni plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, s katero je storilec uspel. S sodbo ZSV 108/2023 z dne 10.2.2025 je bilo namreč ugodeno zahtevi za sodno varstvo, postopek zoper storilca zaradi prekrška po 5. tč. 6. odst. 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pa se je ustavil. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18.6.2025 (l. št. 72 spisa) izhaja, da so bile pomotoma vpisane KT že izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Ob tem, ko je prišlo do očitne pomote pri vpisu kazenskih točk, saj je storilec z vloženo zahtevo za sodno varstvo uspel in plačilni nalog ni postal pravnomočen, pomotoma vpisane KT pa so že izbrisane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma preuranjeno zaključilo, da obstojijo okoliščine iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Utemeljeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 163. člena ZP-1).
ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 3, 24, 24/1.
švicarski franki (CHF) - potrošniška kreditna pogodba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
Evroskladna razlaga pravnega standarda težko nadomestljive škode v okviru predpostavke iz druge alineje 272. člena ZIZ je mogoča na način, da je mogoče šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
začasna odredba - švicarski franki (CHF) - zavarovanje nedenarne terjatve - kredit v CHF - varstvo potrošnikov
Evroskladna razlaga pravnega standarda težko nadomestljive škode v okviru predpostavke iz druge alineje 272. člena ZIZ pa je mogoča na način, da je mogoče šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nezgodno zavarovanje - pogodbeno zavarovanje
Plačilo dnevnega nadomestila za posledice, ki niso bile ugotovljene v prvem letu po nezgodi in po že izvedenem plačilu za maksimalno število dni - 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ni mogoče, saj jamstvo za to ni podano.
zakonske zamudne obresti - prepoved teka zamudnih obresti - glavnica in natekle obresti
Dikcija ″do plačila‶ v resnici pomeni do prenehanja obveznosti, ki ni nujno posledica izpolnitve obveznosti, torej plačila, saj lahko obveznost preneha tudi na podlagi zakona.
Ni sporno, da so upnikove zakonske zamudne obresti od zapadlosti do uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2007 presegle glavnico in to je bistvo primera. Obresti so tedaj po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A niso mogle začeti teči znova.
fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi izvršitelj lahko oziroma moral preveriti pri banki in bi videl, da ima zadržana sredstva za poplačilo. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 70. členu, ki ureja pripravo na rubež, tega ne določa. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da bi ga lahko izvršitelj kontaktiral že prej in bi mu pojasnil isto, kot mu je 12. 2. 2025, ko je bil opravljen rubež. Pravilnik v 48. členu izrecno prepoveduje izvršitelju vnaprejšnjo obvestitev zavezanca.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Zaključkov prvostopenjskega sodišča storilec vsebinsko v ničemer ne graja, temveč zapiše zgolj stavek, v katerem zatrjuje, da je slabega finančnega stanja in da prosi za oprostitev plačila takse. Takšnih pavšalnih navedb pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti, saj pritožnik konkretnih trditev v tej smeri sploh ne poda, zato v tem postopku ne more uspeti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - zahteva za sodno varstvo
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.1 Kljub vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog je tako pravilna ugotovitev, da je le-ta postal pravnomočen 3.11.2024, kar je dokončno potrjeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišče v Celju ZSV 869/2024 z dne 9.1.2025. Storilčevo stališče, da plačilni nalog ni postal pravnomočen med preizkusno dobo, je tako zmotno.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dolžnost sporočanja spremembe bivališča - vročitev odločbe - prijava na edukacijske delavnice - udeležba na edukacijskih delavnicah - vročanje z javnim naznanilom
Storilec ne more uspeti z navedbo, da sklepa o odložitvi z dne 26.11.2024 ni prejel, ker je bil v tujini, saj se v spisu nahaja povratnica, pisanje z oznako "preseljen" pa se je vrnilo šele februarja 2025, ob priliki vročanja dopisa z dne 24. 2. 2025. Določba 96. člena ZUP veleva, da mora stranka, ki med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Nobenega dvoma ni, da je storilec vedel, da je zoper njega v teku predmetni prekrškovni postopek (nenazadnje je sam podal predlog za odlog), kljub temu pa spremembe svojega bivališča, ko naj bi se preselil v tujino, ni javil. Nobenega dvoma tako ni, da mu je bil sklep o odlogu ustrezno vročen, na uradno prijavljen naslov za vročanje.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je storilec sicer res plačal edukacijske delavnice, vendar že dne 25.9.2024, kar je pred izdajo sklepa o odložitvi, ki je bil izdan šele 26.11.2024. V času pred izdajo sklepa se tako ni mogel prijaviti na delavnice, vsekakor pa bi bil to dolžan storiti takoj po prejemu sklepa in o tem predložiti dokazilo v določenem roku. Storilec pa v nadaljevanju tega potrdila ni predložil, prav tako pa se ni odzval na dopis z dne 24.2.2025, vročen z javnim naznanilom. Iz odgovora Javne agencije RS za varnost prometa z dne 6.6.2025 še izhaja, da storilec še vedno ni v evidenci prijavljenih na edukacijskih delavnicah.
Utemeljen je očitek zoper vse štiri obdolžence, državljane Romunije, da so se za izvršitev kaznivih dejanj tatvin združili, saj so se po predhodnem dogovoru o tem, prav izključno za izvrševanje tatvin, pripeljali v Slovenijo. Da bi preprečili izsledljivost pa so uporabljali avto z (njihovi državi) tujo registrsko oznako. Posledično so neprepričljive navedbe zagovornika obdolženega A. A., da noben dokaz ali okoliščina ne kaže na to, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec res prišel v Slovenijo izvajati tatvine, ne pa iskati delo, kot je to povedal na policiji in da gre zgolj za špekulacije in indice v povezavi z očitki, ki so usmerjeni v neke tretje oseb, ki nimajo podlage v dokazih, ki jih je zbrala policija. Tudi po presoji sodišča druge stopnje do sedaj zbrani dokazi v zadevi predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma, da sta obdolženca skupaj z še dvema storilcema storila očitana jima kazniva dejanja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - nevaren voznik
Sodišče prve stopnje je, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti.
izvršba - odlog izvršbe - slabo premoženjsko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedla takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upnici. Dolžničine navedbe o slabem premoženjskem stanju pa ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).