izvršilni stroški - nadaljnji izvršilni stroški - odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti - potrebnost stroškov - zavrnitev ugovora
Pritožbene navedbe, da odgovor upnikov na dolžnikov ugovor ni bil potreben, niso utemeljene. Dolžnik sicer res ni ugovarjal drugačnega načina izpolnitve obveznosti (kot uveljavlja dolžnik v pritožbi), vendar pa je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa presojalo dolžnikove ugovorne trditve glede dokaznega bremena plačila preživninskih obrokov, s katerimi se je skliceval na izvršilni naslov, in zaključilo, da je ugovor neutemeljen, kar je materialnopravna presoja utemeljenosti ugovora. Ker sta upnika na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor obrazloženo odgovorila, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njun odgovor na ugovor potreben (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ZPP člen 7, 212, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - obstoj pogodbe - poroštvena pogodba - pogodba o poroštvu - porok - popust - plačilo pregleda blaga - solidarni porok - obveznosti kupca - obveznosti solidarnega poroka - gospodarska pogodba - neplačilo
Ker se je toženec s Pogodbo o poroštvu zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik izpolnil vsako posamično zapadlo obveznost glavnega dolžnika po Pogodbi o poslovnem sodelovanju (sklenjeni med glavnim dolžnikom in tožnico), glavni dolžnik pa je pri tožnici naročil in prejel blago, specificirano po računih v višini 1.524,70 EUR, ki jih glavni dolžnik ni plačal, je utemeljen zahtevek za plačilo zahtevanega zneska 1.524,70 EUR od toženca kot solidarnega poroka (1012. člen OZ2, 435. člen OZ3).
procesne predpostavke - notarski zapis - res transacta
Neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj zadostne trditvene podlage - sklicevanje na tožbene navedbe
Kadar je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, je tako po teoriji, kot po sodni praksi dopustno, da se predlagatelj lahko opredeljeno (konkretizirano) sklicuje na dokaze, ki jih je predložil oziroma predlagal že v tožbi, glede verjetnosti obstoja terjatve pa tudi na dejstva, navedena v tožbi.
ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 365-2.
izvršba - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dolžnik v pritožbi tem ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje, navaja le, da prosi za plačilo sodne takse v dveh obrokih, ker mu po poplačilu kredita in stroškov ostane malo za dostojno življenje ter da mu po vseh odtegljajih delodajalec izplača na račun 1.600 ali 1.500 EUR. Ker tudi ta, v pritožbi navedeni znesek, presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, dolžnik s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da dolžniku s plačilom relativno nizkega zneska taks za ugovor (55 EUR) in ugovor po izteku roka (55 EUR) ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžnikova predloga za obročno plačilo sodnih taks (za ugovor) z dne 4. 11. 2024 in (za ugovor po izteku roka) z dne 29. 1. 2025.
ZIZ člen 6, 6/5, 15. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje - cenilec - cenitveno poročilo - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Ker je cenilec naloženo delo opravil (kar pritožbeno ni izpodbijano), ima v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ter določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravico do povračila stroškov, kakor tudi pravido do nagrade za opravljeno delo. Dolžnik pa višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške cenilca ne nasprotuje obrazloženo in konkretizirano.
pogodba o posredovanju - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v smislu določbe 3. člena o prostem urejanju obligacijskih razmerij, sklenili Pogodbo o posredovanju z dne 2.7.2020, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno storitev. Določila navedene pogodbe predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu (13. in 16. točka obrazložitve). Pogodba o posredovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je torej tista, ki zavezuje. Že iz naslova pogodbe izhaja, da gre za posredniško pogodbo in so pritožbene navedbe, o napačno uporabljenem materialnem pravu, o zamenjavi z elementi pogodbe o trgovskem zastopanju (807. člen OZ), prekoračitvi zakonskega okvira posredniške pogodbe z upoštevanjem pogajanj in sklenitve posla, povsem napačne in zavajajoče.
Ugotovitev tožničine terjatve do toženke in hkratna zavrnitev tožbenega zahtevka glede terjatve, za katero se ne ve, čigava je; opravljeni procesni pobot toženkinih terjatev (zoper tožnico) in izrek, da mora toženka plačati tožnici, so gledano skupaj nerazumljiv izrek, ki je v medsebojnem nasprotju. Hkrati iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so bile vtoževane terjatve cedirane stranski intervenientki, kar pomeni, kot pravilno izpostavljata tožnica in stranska intervenienkta, da je imetnica vtoževanih terjatev stranska intervenientka in ne tožnica. Predmetno izraža nasprotje izreka z razlogi sodbe, ki so hkrati tudi v medsebojnem nasprotju, saj npr. 35. točka obrazložitve zopet ugotavlja obstoj terjatev tožnice do toženke in (v isti sapi) pojasnjuje zavrnitev zahtevka za plačilo terjatve v višini 1.000.000,00 EUR s pripadki. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo procesni pobot med medsebojnimi terjatvami pravdnih strank, nato pa naložilo toženki plačilo razlike, ki ga mora izplačati stranski intervenientki. Predmetne okoliščine niso takšne, da bi jih bilo preprosto mogoče opredeliti kot očitne pomote, kot se zavzema toženka, ampak pomenijo obstoj očitane kršitve.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
Obtoženci naj bi kaznivo dejanje vlomne tatvine izvršili organizirano, nanj naj bi se dobro pripravili, z vnaprej pripravljenimi pripomočki, ko naj bi na kraj dejanja prišli z mobilnimi telefoni za komuniciranje in izvijačem ter vlomili v hišo sredi belega dne. Sodišče prve stopnje je glede finančnih razmer obdolženca pravilno presodilo, da je sicer uradno nezaposlen, brez premičnega ali nepremičnega premoženja, da se preživljajo s priložnostnimi deli v Franciji in da po lastnih izjavah prejema 950,00 EUR. Vendar pa to očitno ne more zadoščati za njegov slog življenja, ko je izkazano, da zelo veliko potuje in skrbi za mladoletnega otroka. Tako je utemeljeno sklepati, da naj bi bilo prav izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanja tudi vir njihovega dodatnega zaslužka in zagovornik s pritožbeno navedbo, da je zaposlen, prejema plačo in ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).
V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.
KZ-1 člen 196. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - povračilo škode - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.
objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninski zahtevek - nastanek škode - skrbnost - poizvedovalna dolžnost - zavrnitev dokaznega predloga
Pravno nerelevantno je dejstvo, če se je z okoliščinami/listinami, "ki so bile bistvena pravna podlaga za uspešne odškodninske tožbe drugih podizvajalcev," dejansko seznanila šele v letu 2020. Tožbeni zahtevek bi morala namreč postaviti v okviru zastaralnih rokov in, kar ji je pravilno očitalo sodišče prve stopnje, v tem času bi morala izkazati določeno stopnjo skrbnosti, ki vsebuje poizvedovalno dolžnost. Sodišče prve stopnje ji je v tej smeri tudi utemeljeno očitalo, da so nekateri drugi podizvajalci tožbe vložili pravočasno. Slednje kaže na to, da ni bilo podanih nepremagljivih ovir za uveljavljanje zahtevka in da je bila tožnica neskrbna. Pravno nerelevantno oziroma nemogoče je zato slediti trditvam, da naj bi se tožnica šele v letu 2020 prvič seznanila z okoliščinami, ki so ji omogočale vložitev (utemeljenega) odškodninskega zahtevka. Tožnica je vedela za škodo in za povzročitelja, čeprav ji po lastnih trditvah dejansko niso bila znana vsa njegova protipravna ravnanja, oziroma bi v tej smeri morala izkazati določeno skrbnost. Zaradi njene neskrbnosti je pretekel subjektivni zastaralni rok, prav tako pa je pretekel tudi objektivni zastaralni rok, ki ni odvisen od poteka subjektivnega zastaralnega roka.
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1, 354, 354/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava nedenarne terjatve - pripombe na izvedensko mnenje - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - predlog za postavitev novega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - ponovitev dokaza
Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti, strokovnosti, jasnosti in obrazloženosti izvedenskega mnenja ter zaključek, da je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča in razčistil vsa druga odprta vprašanja, nimata podlage niti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa o vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti izvedenskega mnenja torej ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker izvedensko mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o dolžnikovi izpolnitvi obveznosti po Sodni poravnavi, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine utemeljeno upoštevalo ugotovitve in oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav in da očitno na kmetiji, ki obsega 23 nepremičnin, prideluje tako hrano, kot tudi vzreja živino, kar mu zagotovo ne prinaša le stroškov, temveč tudi dohodkem, saj sicer opisanih stroškov s kmetijo do 1.000,00 EUR v poletnih mesecih (kot je navedel v odgovoru na predlog) glede na svojo plačo (1.350,00 EUR) ne bi zmogel in bi bilo vzdrževanje kmetijske dejavnosti potemtakem nesmiselno.
ZIZ člen 226, 226/3, 226/4, 273, 273/1-3. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - naložitev denarne kazni - izrek denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženka ne upošteva v celoti izdane začasne odredbe. Iz posnetkov na USB ključku je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča razvidno, da je toženka odšla na sprehod s psom, pri tem je prečkala sporno dovozno cesto in hodila po njeni sredini, ko ji je nasproti v avtomobilu pripeljal drugi tožnik, toženka pa se je nato (namesto da bi se umaknila, da bi lahko drugi tožnik peljal mimo nje) postavila pred avtomobil drugega tožnika na način, ki ga je oviral pri vožnji na sporni dovozni cesti in se ni umaknila, dokler ni drugi tožnik zapeljal vzvratno. Posnetka na USB ključku tako ne potrjujeta toženkin trditev, da bi drugi tožnik lahko brez ovir in težav odpeljal mimo toženke, saj je toženka stala pred vozilom drugega tožnika in ne ob strani vozila ter se je umaknila šele, ko je zapeljal vzvratno.