• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC Sklep I Cp 407/2024
    15.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00082626
    ZPP člen 206.
    predhodno vprašanje - uporabnina - lastništvo na nepremičninah
    Lastništvo nepremičnin, kot višina deleža na skupnem premoženju, je predhodno vprašanje za ugotovitev višine uporabnine.
  • 22.
    VSC Sodba II Kp 30101/2022
    14.1.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00081817
    KZ-1 člen 283, 283/4.
    opozorilo na posledice krive ovadbe - kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja
    Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženi pred podajo kazenske ovadbe s strani policista Policijske postaje Celje A. A. opozorjen na posledice krive ovadbe v skladu z 283. členom KZ-1 in v celoti sprejema prepričljive razloge izpodbijane sodbe v točki 10 obrazložitve, pa je vendarle potrebno opozoriti, da opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
  • 23.
    VSC Sklep II Kp 45306/2015
    14.1.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081809
    ZKP člen 42, 42/4, 402, 402/3.
    dovoljenost pritožbe - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje pritožbe
    Z vložitvijo pritožb zoper sklep, ki nima nobenih procesnih učinkov, obdolženecže pojmovno ne more izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da za vložitev pritožb nima pravnega interesa in sta takšni pritožbi nedovoljeni že po samem zakonu.
  • 24.
    VSC Odločba I Kp 4289/2019
    13.1.2025
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081815
    ZIKS-1 člen 24, 24/1, 25, 25/1, 26, 26/4.
    odložitev izvršitve kazni zapora - pravočasnost prošnje - razlog za odložitev izvršitve kazni - poziv na prestajanje kazni zapora
    Le v primeru razlogov za odložitev po 1. točki (bolnišnično zdravljenje), 2. točki (smrt ali hujša bolezen v ožji družini) ali 3. točki (neodložljiva poljska ali sezonska dela) prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki nastanejo pozneje, torej že po prejemu poziva, se lahko prošnja vloži tudi po tem tridnevnem roku, vendar pred dnevom, ko bi se obsojenec moral zglasiti na prestajanju kazni. Obsojenec v prošnji z dne 22. 11. 2024 slednjih razlogov ne uveljavlja (navaja namreč, da mora opraviti delo v splošno korist in se zglasiti na sodišče kot priča oziroma obdolženec, kar pa niso razlogi, navedeni v prvih treh točkah 24. člena ZIKS-1). Pritožba tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep o tem nima razlogov in s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Ker je rok tri dni zakonski rok, na katerega ne vplivajo okoliščine, ki jih izpostavlja pooblaščenec obsojenca, je glede na obrazloženo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje kot prepozne, pravilna.

    Glede na to, da v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje vsebinsko ni odločalo o prošnji obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora, saj je prošnjo zgolj zavrglo kot prepozno, takšna zgolj procesna odločitev, ne vpliva na odločanje o prošnji za posredovanje odločbe domačega sodišča v priznanje in izvršitev Republiki Hrvaški.
  • 25.
    VSC Sklep I Kp 91884/2024
    10.1.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00082091
    ZKP člen 201, 205, 205/2.
    pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče
    Na podlagi opisanega ravnanja obdolženca je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženec na prostosti lahko nemoteno komuniciral z obema oškodovancema, nanju vplival in ju skušal odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storil večkrat z grožnjami in jemanjem njunih telefonov. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo posebne, specifične okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec na prostosti vplival na oba oškodovanca, na kar se da utemeljeno sklepati iz predhodnih konkretnih ravnanj obdolženca. Zagovornica pa posledično ne more uspeti s trditvijo, da gre pri takšnih ugotovitvah zgolj za nekakšno nepodprto sklepanje. Priporni razlog koluzijske nevarnosti je že samo zaradi možnosti vplivanja na oba oškodovanca podan.
  • 26.
    VSC Sklep I Cp 408/2024
    9.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00082194
    ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105a/2, 105a/3, 137, 137/1, 365, 365-2. ZST člen 8, 12, 12/1.
    pritožba - umik pritožbe - fikcija umika pritožbe - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu
    Toženka v pritožbi izpodbija vročitev plačilnega naloga in navaja, da ga ni prejela. Iz spisa je razvidno, da je toženka pritožbo 9. 7. 2024 vložila po pooblaščencu. Po prvem odstavku 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Zato je sodišče prve stopnje toženki plačilni nalog z dne 23. 7. 2024 za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi pravilno vročilo njenemu pooblaščencu 5. 8. 2024 (kot je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 84 spisa) in ne njej osebno, kar je sodišče prve stopnje tožnici tudi pojasnilo z dopisom z dne 14. 10. 2024.
  • 27.
    VSC Sklep I Ip 381/2024
    9.1.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00082196
    ZIZ člen 82,72/1, 72/2, 74, 74/6. ZPP člen 365, 365-2.
    izvršba - odlog izvršbe na predlog enega upnika - ponovni predlog za odlog izvršbe - dovoljenost predloga za odlog
    Upnik lahko po sedmem odstavku 74. člena ZIZ predlaga odlog izvršbe le enkrat, nato pa lahko predlaga le podaljšanje dovoljenega odloga, kar pa mora predlagati pred iztekom roka in odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. To pomeni, da ko je izvršba enkrat že odložena, pa upnik ponovno predlaga odlog izvršbe po poteku odloga, kot v obravnavani zadevi, tak upnikov predlog ni dovoljen, saj se v skladu s 74. členom ZIZ odlog lahko predlaga le enkrat.
  • 28.
    VSC Sodba Cpg 87/2024
    9.1.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00082059
    ZZVZZ člen 87. OZ člen 171.
    odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
    Sodišče je pojasnilo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z določili o varnosti in zdravju pri delu, ki jih zakonodaja nalaga delodajalcu, v posledici česar je prišlo do škodnega dogodka poškodovanja zavarovanca in nastale škode. Zavarovanec tožene stranke ni bi ustrezno usposobljen za pravilno in varno delo, tožena stranka ni zagotovila učinkovitega notranjega nadzora nad delom poškodovanca z ustreznimi navodili kako delo pravilno opravljati in opozarjanjem na nepravilnosti ter ni priskrbela ustrezne varovalne opreme, zaščitnih očal s stransko zaščito, ki bi pri tovrstnem opravljanju dela nad glavo nudila varno delo.
  • 29.
    VSC Sklep II Cpg 91/2024
    9.1.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC00081951
    ZNP-1 člen 21, 21/1. ZGD-1 člen 50, 50/2.
    nepravdni postopek - predlagatelj - sodno imenovanje direktorja - nasprotni udeleženci - pravni interes - imenovanje direktorja - skupščina d.o.o.
    Po definiciji prvega odstavka 21. člena ZNP-1 je nasprotni udeleženec oseba, proti kateri je predlog vložen. Družba (prvi predlagatelj) zato ni nasprotni udeleženec, temveč je po opredelitvi v prvem odstavku 21. člena ZNP-1 oseba, glede katere se vodi postopek. Predlagatelji tudi niso imenovali družbe kot nasprotnega udeleženca in ZNP-1 ne zahteva, da se mora nepravdnega postopka vedno udeleževati nasprotni udeleženec oziroma oseba z nasprotnim interesom. To je razlika s pravdnim postopkom. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med osebami, katerih interesi niso vedno nasprotni. To pomeni, da je lahko v procesnem smislu pri sodnem imenovanju poslovodje predlagatelj hkrati oseba, glede katere se vodi postopek.

    Zainteresirane osebe so tiste, ki imajo pravni interes, da organ vodenja deluje, na primer člani poslovodnega organa, nadzornega sveta, upniki, delničarji (družbeniki).

    Predlagatelji utemeljeno poudarjajo, da je izvedba naslednje skupščine (na kateri naj bi po stališču sodišča prve stopnje skupščina lahko imenovala poslovodjo) bodoče negotovo dejstvo, da je lahko čez 40 dni ali več in da je vse odvisno od konkretnega primera. Sodišče ne more prejudicirati kdaj bo lahko skupščina imenovala novega poslovodjo in zato odreči pravni interes drugemu ter tretjemu predlagatelju za sodno imenovanje. V skrajnem primeru lahko preteče več kot šest mesecev in tedaj bo v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 podan razlog za prenehanje družbe. Tega drugi in tretji predlagatelj očitno ne želita. Predlagatelji utemeljeno navajajo, da ZGD-1 ne pozna izjeme, da sodišče za nek kratek čas ne rabi imenovati poslovodje.

    Zaradi pomena poslovodne funkcije je imenovanje poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo vedno nujno, če se družbeniki ne morejo sporazumeti o njegovem imenovanju. Zahteva sodišča prve stopnje po natančnem konkretiziranju poslov družbe je prestroga.
  • 30.
    VSC Sklep III Cpg 92/2024
    9.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00081960
    ZPP člen 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje družbe - organizacija dela v gospodarski družbi - kontrola
    Zatrjevani protokol poslovanja in vpisovanja zadev ni bil namenjen samemu sebi. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je omogočal organizacijo in kontrolo. To izhaja iz narave stvari. Zatrjevanje protokola je zato pomenilo zatrjevanje organizacije in možnosti nadzora nad delom prokurista. Ali je tožeča stranka imela urejen protokol vpisovanja zadev in če ga je imela kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, je stvar dokazovanja, predvsem z zaslišanjem udeleženih.
  • 31.
    VSC Sodba Cp 383/2024
    8.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00081924
    OZ člen 131, 131/1, 964, 965, 065/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard pretežne verjetnosti - škodni dogodek - zavarovalni primer
    Pritožbeno sodišče uvodoma pripominja, da je sodišče prve stopnje ravno zato, ker je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da izvedenka preizkusa s poustvaritvijo takratnih dejanskih okoliščin ne more opraviti, skladno s sodno prakso ustrezno zaščitilo tožnikovo pravico do izjave, tako da je znižalo dokazni standard. O tem, ali je tožnik zmogel svoje dokazno breme za obstoj zatrjevanega zavarovalnega primera, je posledično presojalo z dokaznim standardom mejne (oziroma pretežne) verjetnosti in ne z dokaznim standardom prepričanja, ki sicer velja v pravdnih postopkih.
  • 32.
    VSC Sklep Cp 345/2024
    8.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00081810
    SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 25, 29, 29/3, 29/5, 30, 30/1, 30/2, 30/4, 30/5. SPZ člen 105, 105/3, 118, 118/4. ZEN člen 77, 77/5, 78. ZKN člen 28, 29, 31.
    sklep etažnih lastnikov - delitev stroškov upravljanja - upravljanje - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - posebni deli stavbe
    Sklep etažnih lastnikov, sprejet v okviru upravljanja skupnih delov, ima pravne učinke za vse etažne lastnike, tudi če se ta (deloma) nanaša na posamezni del.

    Čeprav imajo strešna okna v sporni večstanovanjski stavbi dvojno namembnost (so sestavni del strehe in obenem okno za posamezni del tožencev), se z njimi zagotavlja funkcija strehe za celoten objekt in s tem funkcija večstanovanjske stavbe kot celote. To pomeni, da strešna okna v okoliščinah konkretnega primera spadajo v skupne dele.
  • 33.
    VSC Sklep Cp 402/2024
    8.1.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00081868
    DZ člen 239/2, 239/3, 240, 241, 262/1, 262/2,.
    skrbnik - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika
    Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da glede na izkazan izrazito konflikten odnos med predlagateljico in udeležencem (kandidatom za skrbnika) in glede na pretekla v izpodbijanem sklepu opisana ravnanja udeleženca, ki niso bila izvedena v največjo korist nasprotne udeleženke ampak kot odziv na medsebojne spore s predlagateljico, od udeleženca ni mogoče pričakovati, da bo pravilno, torej v največjo možno korist zgolj in samo nasprotne udeleženke, opravljal skrbniške obveznosti, zlasti skrbel za njena premoženjska razmerja.
  • 34.
    VSC Sodba I Cpg 96/2024
    7.1.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00081820
    OZ člen 190. ZPP člen 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 458, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495, 496.
    neupravičena obogatitev - pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
    Pritožba ne more uspeti z navedbami, da blago ni bilo plačano z bančno kartico tožeče stranke in da blaga tožena stranka ni osebno prevzela na sedežu podjetja A. d.o.o., gre namreč za lastno dokazno oceno pritožbe (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), ki ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).
  • 35.
    VSC Sklep II Kp 2399/2021
    7.1.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081699
    KZ-1 člen 70a. ZKP člen 16, 496, 496/1, 496/2.
    varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - pravica do izjave - enako varstvo pravic
    Izvedenec je v svojem mnenju z dne 30.9.2024 res presodil, da storilec zaradi prisotnih formalnih in vsebinskih motenj mišljenja ni sposoben biti zaslišan na naroku po drugem odstavku 496. člena ZKP, saj bi si tudi sámo zaslišanje razlagal pod vplivom motenj mišljenja.Navedeno pa ne pomeni, da se storilcu zaradi njegove nezmožnosti udeležbe na naroku sploh ne bi niti vročalo dopolnilnega izvedenskega mnenja in poročila o izvajanju ukrepa, saj se mora imeti možnost z njima seznaniti in se do njiju opredeliti.
  • 36.
    VSC Sklep I Kp 55451/2019
    31.12.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081452
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
    odreditev pripora - begosumnost - javljanje na policijski postaji - beg obdolženca - nedosegljivost obdolženega
    Ukrep javljanja na policijski postaji namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne zadostuje za zagotovitev cilja, to je uspešno izvedbo kazenskega postopka. Ni namreč moč spregledati intenzivno izkazanih okoliščin, ki kažejo na obtoženčevo begosumnost ter dejstvo, da je obtoženec državljan in ima prijavljeno začasno prebivališč v Bosni in Hercegovini, ki pa ni država članica Evropske unije in svojih državljanom ne izroča tujim državam. Našim pravosodnim organom pa je bil na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo predan s strani Nizozemske, kar tudi po presoji sodišča druge stopnje kaže, da je obtoženec zelo mobilen po tujih državah in posledično težje izsledljiv organom pregona. Glede na to, da obtoženec v Sloveniji nima prijavljenega niti stalnega, niti začasnega prebivališča, tako hišni pripor, kot javljanje na policijski postaji, ne prideta v poštev.
  • 37.
    VSC Sklep II Kp 27210/2015
    30.12.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081797
    ZKP člen 410.
    obnova postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - dopolnitev zahteve - pomanjkljivosti sklepa - sprememba pravne kvalifikacije - pravica do obrambe - tihotapstvo - davčna zatajitev
    Četudi bi bilo moč sprejeti prvostopenjsko tezo, da zahteva z dne 6. 5. 2024 predstavlja dopolnitev obsojenčeve zahteve z dne 25. 3. 2024 (katero je z izpodbijanim sklepom zavrglo), pa o njej ni v celoti odločilo. Izpodbijani sklep namreč nima prav nobenih razlogov o v zahtevi 6. 5. 2024 zatrjevani kršitvi obsojenčeve pravice do obrambe, v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po 254. členu KZ. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje navedbam zagovornice, da je izpodbijani sklep v tem delu pomanjkljiv, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in je tako obremenjen z bistveno kršitvijo kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
  • 38.
    VSC Sklep III Kp 1900/2023
    27.12.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081372
    KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/4. ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3, 140, 141.
    kazen zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - priznanje tuje sodne odločbe
    Če je bila v tuji sodbi, ki jo je Republika Slovenija priznala in prevzela njeno izvršitev, obsojencu izrečena efektivna zaporna kazen, nadomestitev te kazni s t.i. vikend zaporom ni dopustna že po samem zakonu.
  • 39.
    VSC Sklep I Kp 96224/2024
    24.12.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00081374
    ZKP člen 201, 471, 472.
    izjemnost pripora za mladoletnike - nadomestitev pripora s hišnim priporom - ponovitvena nevarnost - mladoletnik - milejši ukrep - hišni pripor
    Po presoji pritožbenega sodišča se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika popolnoma izločiti iz okolja, v katerem živi.
  • 40.
    VSC Sodba Cp 379/2024
    20.12.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC00081260
    OZ člen 9, 299, 329, 378, 381. ZPP člen 353, 442, 458.
    postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
    Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil tožencu znesek 10 EUR na računu za mesec marec 2023 pravilno zaračunan. Toženec nima prav, da mu tožnica tega zneska ne bi smela zaračunati, ker me je tudi po računu za mesec april 2023 zaračunala 10 EUR pogodbene kazni. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sta namreč pravdni stranki sklenili dve različni pogodbi za dogovorjene storitve in k vsaki aneks, ki jih je toženec podpisala in soglašal z njuno vsebino.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>