Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Povsem neutemeljene in zmotne so pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče opustilo oziroma zmotno uporabilo določbo 82. člena OZ. Prvostopno sodišče si je pri ugotavljanju veljavnosti Sporazuma pomagalo tako z jezikovno, kot tudi z namensko razlago in iskalo skupen namen pravdnih strank pri sklepanju Sporazuma, kar vse je prepričljivo pojasnilo v 13., 15., 16. in 18. točki obrazložitve, na katere se v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo je, da 5. točka Sporazuma določa, da sporazum velja nepreklicno do 31.12.2027, ko se izteče veljavnost služnosti po Služnostni pogodbi in ga ni mogoče enostransko preklicati. V 3. točki Sporazuma je namreč določeno, da sta pravdni stranki podaljšali Pogodbo za čas veljavnosti tega Sporazuma do dne 31. 12. 2027. Določba 5. točke Sporazuma je torej povsem jasna, da Sporazuma ni mogoče enostransko preklicati, ter da je pri ugotavljanju veljavnosti ključen datum 31. 12. 2027, kar je v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ, treba razlagati tako kot se glasi. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila veljavnost Sporazuma določena do datuma 31. 12. 2027 ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
Kljub temu, da je navedena določba jasna, se je prvostopno sodišče ukvarjalo tudi z namensko razlago 5. točke Sporazuma (v 16. točki obrazložitve). Nedvoumno je zapisalo, da je na podlagi določb Služnostne pogodbe presojalo namen pravdnih strank ob sklenitvi Sporazuma in pravilno ugotovilo, da je bila služnost s Služnostno pogodbo ustanovljena neodplačno in za določen čas do 31. 12. 2027. Služnostna pravica po Služnostni pogodbi ni obsegala zgolj pravice do izkoriščanja navedene nepremičnine le v smislu pridobivanja mineralne surovine na tej nepremičnini, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je tožeča stranka pridobila služnostno pravico tako za pridobivanje mineralne surovine kot tudi, da lahko uporablja nepremičnino za opravljanje drugih rudarskih in vzdrževalnih del ter za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer še vedno izvaja rudarsko pravico za pridobivanje mineralne surovine (2. člen Služnostne pogodbe). Z odločbo oblastvenega organa je bil izvzet iz pridobivalnega prostora le del nepremičnine (le nekaj parcel), ki se je v skladu s Služnostno pogodbo še naprej uporabljal za opravljanje drugih rudarskih ter vzdrževalnih del in za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer je tožeča stranka še vedno pridobivala mineralne surovine, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Služnost na nepremičnini je bila torej še vedno uporabna in koristna za dostop do teh gospodujočih nepremičnin, vse skladno s Služnostno pogodbo. Odločba Ministrstva za infrastrukturo ni povzročila uničenje gospodujoče nepremičnine oziroma njene neuporabnosti, kot skuša zmotno prikazati pritožba. Sodišče je pravilno ugotovilo, da enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige že pred datumom izdaje odločbe, ni mogel biti posledica izdane odločbe oblastvenega organa, temveč gre za enostranski izbris tožeče stranke, ki ni povzročil prenehanje Sporazuma. Tako se pokažejo kot povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bilo s Sporazumom dogovorjeno nadomestilo za izvrševanje služnosti in da sta pravdni stranki veljavnost sporazuma vezali na veljavnost služnostne pogodbe, saj zaradi odločbe oblastvenega organa, služnost na navedeni nepremičnini ni prenehala, kot že pojasnjeno. Prav tako je Sporazum še vedno veljaven in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sklenjen je do izteka veljavnosti služnosti po Služnostni pogodbi, kar je do 31. 12. 2027 in ga ni mogoče enostransko preklicati. Niso nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bil enostranski preklic upravičen, saj ni prišlo do uničenja gospodujoče nepremičnine, oziroma ni prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo izvrševanje služnosti v skladu s Služnostno pogodbo onemogočeno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obseg služnosti po Služnostni pogodbi in so drugačne pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-6, 25, 26, 26/2, 26/3.
izvršitev kazni zapora - center za socialno delo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - odložitev izvršitve kazni zapora
Če sodišče mnenja CSD v zvezi z razlogom za odložitev izvršitve kazni zapora po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ne vroči v izjavo obsojencu oziroma njegovem pooblaščencu, prekrši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).
Pravico do odpravnine določa prvi odstavek 833. člena OZ. Zastopnik pridobi pravico do odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami.
stroški preživljanja - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.
Skladno z drugim odstavkom 397. člena ZPP mora predlagatelj v predlogu navesti zlasti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava dolga
Pripoznava zahtevka je procesno dejanje strogo določene oblike. Z njo tožena stranka sodišču izrecno in nedvoumno izjavi, da je tožbeni zahtevek utemeljen, na podlagi česar sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave. Konkludentna pripoznava zahtevka z njegovo izpolnitvijo za uporabo 157. člena ZPP tako ne zadošča.
Ker ni bilo premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na podlagi 203. člena ZD materialnopravno pravilna.
ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - realizacija - sklep o izvršbi
Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka.
spor majhne vrednosti - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Sklep o dedovanju mora vsebovati sestavine iz določb 214. člena ZD. Med njimi ni vrednosti posameznih predmetov iz zapuščine, kar pomeni da, tudi če so zajete v izreku sklepa o dedovanju, nimajo učinka materialne pravnomočnosti, ki bi vezale sodišča ali upravne organe v drugih postopkih.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stroški zastopanja po odvetniku niso bili potrebni zato, ker si je nasprotna udeleženka sama izbrala pravno pomoč. Pravica do pravnega zastopanja je ena izmed temeljnih procesnih jamstev. Vsaka stranka v postopku ima pravico, da jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, stroški takšnega zastopanja pa predstavljajo potrebne stroške. Pritožbeni argument, da bi morala udeleženka stroške nositi sama zgolj zato, ker je izkoristila svojo pravico do (strokovne) pravne pomoči, je pravno zmoten in zato ne terja podrobnejšega odgovora.
izpodbijanje očetovstva - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku
Postopek za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva spada med postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1). Za te postopke pa ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku, kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu. Pri tem kriteriju je eno izmed osrednjih meril končni uspeh v postopku ter razlogi za nastanek stroškov.
Ker predlagatelj v sproženem postopku ni bil uspešen, je ob uporabi prostega preudarka pravilno odločeno, da nosi stroške, ki so zaradi njegovega (neutemeljenega) predloga nastali nasprotni udeleženki.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prvi nasprotni udeleženki ni mogoče očitati, da je na kakršen koli način prispevala k nastanku ali povečanju stroškov postopka, saj so ti nastali zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Tudi iz teh razlogov je odločitev sodišče prve stopnje pravilna.
Prva nasprotna udeleženka je imela pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga razume (102. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), in dejstvo, da morda pogovorno razume slovensko ali da ima pooblaščenca, ji te pravice ne odvzema.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092372
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272,53. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora potrošnik prejeti informacije takšne intenzitete, da se mora zavedati, da s sklenitvijo pogodbe prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob znižanju vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, morda ekonomsko gledano težko nosil, in zaradi česar ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tečaja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke na njegovo življenje - ključno je, da informacije povprečnemu potrošniku omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki mu je v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodek, izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju.
postopek po ZPND - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa z dne 21. 11. 2024, s katerim je nasprotni udeleženki izreklo ukrepe na podlagi ZPND, jasno navedlo, da se ji ti izrekajo za obdobje 12 mesecev od vročitve tega sklepa. To pomeni, da je bila veljavnost izrečenih ukrepov odvisna do datuma vročitve sklepa z dne 21. 11. 2024 nasprotni udeleženki.
Ker že izrek sklepa z dne 21. 11. 2024 kaže na zmotnost presoje sodišča prve stopnje o časovni veljavnosti izrečenih ukrepov, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati do tega, kdaj sicer po splošnih procesnih pravilih (neodvisno od izreka, ki to v tej zadevi veže na trenutek vročitve) pričnejo veljati izrečeni ukrepi na podlagi ZPND.
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodb - načelo lojalne razlage - kredit v CHF
Bistvena okoliščina, ki povezuje zadevi C-287/22 in C-520/21 s pritožbeno obravnavano je narava pravnega razmerja. Gre za potrošniško kreditno pogodbo v tuji valuti (CHF), za katero se presoja nepoštenost pogojev v smislu Direktive 93/13. Razlaga določb Direktive in zahteva po njeni učinkovitosti je zavezujoča za vsa nacionalna sodišča, ne glede na procesne specifike posamezne države članice.
Namen začasne odredbe za zadržanje učinkovanja (verjetno nične) pogodbe (skladno s sodbo Sodišča EU C-287/22) je v preprečitvi, da bi upnik na podlagi verjetno ničnega neposredno izvršljivega notarskega zapisa sploh lahko začel izvršbo.
Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Pritožbeno sklicevanje, da ni mogla z zanesljivostjo napovedati tako drastičnega obsega spremembe valutnega tečaja, ker so se poročilo in dopisi Banke Slovenije nanašali na manjša nihanja tečaja in ne na neomejeno tveganje, ni utemeljeno. Ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožniku, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - to je, da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - načelo lojalne razlage
Skladno z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU so nacionalna sodišča dolžna celoten nacionalni pravni red razlagati čim bolj v skladu z besedilom in namenom prava EU, da se doseže z njim zasledovani cilj. Ta dolžnost ne velja le za predpise, ki so neposredno prenesli direktivo, temveč za nacionalno pravo kot celoto, vključno s procesnimi pravili (kot je ZIZ) in nacionalno sodno prakso.
Pojem težko nadomestljiva škoda iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je pravni standard, katerega vsebino napolnjuje sodna praksa. Sprememba razlage tega standarda z namenom zagotovitve učinkovitosti prava EU ne pomeni razlage v nasprotju z jasnim besedilom zakona, temveč le odstop od tiste (prejšnje) sodne prakse, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13. Tudi Sodišče EU je v zadevi C-287/22 poudarilo, da zahteva po skladni razlagi vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive.
Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožnikoma, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - t. j., da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 24/2025, da ne gre za retroaktivnost, temveč za zapolnjevanje pravnega standarda dobrega strokovnjaka, ki je veljal že v času sklenitve pogodbe.
Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (kot banka), je materialnopravno vprašanje o glavni stvari.
V potrošniških sporih zaradi nepoštenih pogojev škoda ni omejena le na eksistenčno ogroženost. Poslabšanje položaja tožnika izhaja že iz tega, da bi morala zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji glavni obravnavi.
Neutemeljeni so očitki, da sodba C-287/22 za konkreten primer ni uporabljiva zaradi razlik med poljskim in slovenskim procesnim pravom, predvsem zaradi izpostavljene možnosti spremembe tožbe po 184. členu ZPP. Dejanska primerljivost obeh zadev je že v predlaganem začasnem ukrepu odloga izpolnjevanja pogodbe z obveznostjo plačevanja mesečnih obrokov do pravnomočnega zaključka postopka v postopku po tožbi potrošnikov zoper banko zaradi ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu, kot tudi v tem, da gre za prejeti kredit v domači valuti, ter v pogodbi vsebovani valutni klavzuli v CHF. Tudi sicer pa bistvo sodbe C-287/22 in načela učinkovitosti prava EU ni v tehnični nezmožnosti spremembe tožbe (kot v poljskem pravnem redu), temveč v tem, da nenehno plačevanje obrokov verjetno nične pogodbe in posledično nenehno širjenje tožbenih zahtevkov (ali vlaganje novih tožb po glavni obravnavi), za potrošnika predstavlja nesorazmerno procesno, stroškovno in psihično breme. Takšen položaj bi ogrozil polni učinek končne odločbe, saj bi potrošnika odvračal od uveljavljanja pravic.