status žrtve vojnega nasilja - priznanje odškodnine - višina odškodnine
Osebi, ki ima s pravnomočno odločbo priznan status begunca, je po določbi 4. točke 1. alinee 10. člena ZSPOZ določena višina odškodnine po 12.000 SIT za mesec pretrpljenega nasilja.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - dokazno breme na stranki, ki tak status uveljavlja
Pritožba ne more uspeti, če ima le pavšalne ugovore, ne izpodbija pa dokazne ocene tožene stranke, na kateri temelji tudi odločitev sodišča prve stopnje.
žrtev vojnega nasilja - otrok - pojem otroka - konvencijska ureditev - starost otroka oziroma njegova polnoletnost
V smislu Zakona o žrtvah vojnega nasilja je kot otroka šteti le osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - nasilje s strani okupatorja, ki traja najmanj tri mesece
ZZVN zahteva za pridobitev statusa begunca obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja status in pravice žrtve vojnega nasilja oziroma ji je neposredno grozilo. Po določbah 3. člena ZZVN pa mora takšno nasilje trajati najmanj 3 mesece.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - neizkazanost dejanskih okoliščin - nasilni odvzem otroka staršem
Ker tožnica ni izkazala dejanske okoliščine - nasilni odvzem staršem, ki so podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka, tožnici uveljavljanega statusa ni mogoče priznati.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje, prizadeto s strani okupatorja - dom, porušen ob zavezniškem bombandiranju
Ker je bil tožničin dom porušen ob zavezniškem bombardiranju, ni izpolnjen zakonski pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, saj od doma ni pobegnila zaradi porušenja hiše s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Zakon o žrtvah vojnega nasilja - ZZVN-D, ki je veljal v času odločanja, je upravičenost za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otroka za pridobitev zahtevanega statusa vezal zgolj na smrt enega od staršev in pri tem ni pogojeval možnosti za pridobitev tega statusa s tem, da bi moralo biti nasilje nad otrokovimi starši izvršeno na ozemlju Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa osebi, ki je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske odpeljana v ujetništvo
Šele novela ZZVN-G je določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1945 odpeljana v ujetništvo.
upravni postopek - pritožba - vložitev pritožbe po zakonsko določenem roku - zavrženje pritožbe
Ker je bila pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od v spisih izkazane vročitve odločbe, je bilo zavrženje pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP utemeljeno.
žrtve vojnega nasilja - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Sklep sodišča prve stopnje, da tožnica na ozemlju RS ni živela pred zakonsko relevantnim datumom (31.12.1945) je preuranjen, saj zgolj izjava, ki jo je tožnica kasneje zanikala, še ne daje zadostne podlage za sklepanje, da se je naselila v RS šele leta 1949.
Ker tožnica ni sledila pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti v vloženi tožbi, tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Zato jo je bilo treba zavreči kot nepopolno.
status žrtve vojnega nasilja - otrok - razlaga pojma "otrok" po načelih družinskega prava
Za otroka je v smislu določb ZZVN potrebno šteti le tisto osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice. Pojem otroka je po splošnih načelih družinskega prava potrebno razlagati v smislu zagotavljanja potrebne skrbi in varstva in ne v pomenu opredelitve sorodstvenega razmerja do staršev.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilnega ukrepa
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij RS, je žrtev vojnega nasilja ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - pomanjkljiva odločba tožene stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kakšen status je bil tožnici priznan in tudi ne, za kakšno obdobje, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je takšno odločbo odpravilo po 2. točki in po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS (dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, odločba je pomanjkljiva).
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do tožbenih navedb - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožbenih navedb tožeče stranke, da nikoli ni bila italijanski vojak, da ni nosila uniforme in da ni nikoli opravljala vojaških obveznosti, ampak je bila zajeta v delovni bataljon kot civilna oseba in je morala opravljati razna težka fizična dela.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izgnanstvo - nedoločen pravni pojem
Odredbe visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 23.2. in 8.7.1942, s katerimi je bilo omejeno prosto gibanje ljubljanskega prebivalstva ter razlaščenih 42 lastnikov za potrebe obmejnih nadzornih točk. Razlogi za sprejem teh odredb pa niso bili politični, kot to zmotno meni tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, temveč vojaško-strateški. Politični razlogi bi bili namreč v smislu določb ZZVN podani v primeru, ko je bilo nad osebo izvršeno nasilje zaradi njenega nasprotovanja nacističnemu oziroma fašističnemu režimu, česar tožeča stranka ni nikoli zatrjevala.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - smrt kot posledica nesrečnega naključja
Oče tožeče stranke je umrl v vojni v nesreči, kar po zakonu ne more biti podlaga za priznanje uveljavljanega statusa ŽVN (otrok, katerega eden izmed staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB).
Za ugotovitev okoliščine, da se družina ni mogla vrniti v domovino vse do 14.4.1947 zaradi materine bolezni, bo tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno dopolniti postopek po napotkih tožene stranke ter šele nato odločiti o stvari, pri čemer je glede na določbe 16. člena ZZVN aktivno dokazno breme na strani tožeče stranke.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - priznanje statusa begunca z uporabo izrednega pravnega sredstva - razveljavitev pravnomočne odločbe - učinkovanje odločbe za naprej
Tožniku je bilo mogoče priznati status begunca šele z uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe na zahtevo stranke po 265. členu ZUP/86, ki pa izrecno določa, da lahko odločba učinkuje le za naprej.