žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa "taboriščnik" - zavrnitev zahtevka za priznanje statusa - tožnik se ni nahajal v nemških ali poimensko navedenih taboriščih
Tožniku statusa žrtve vojnega nasilja - taboriščnika na podlagi 1. odstavka 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj se v obdobju 6.4.1941 do 15.5.1945 ni nahajal v nemških koncentracijskih taboriščih, prav tako ne v taboriščih, ki so poimensko navedena v 1. odstavku 13. člena ZZVN.
žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje o dopolnjeni tožbi kot o novi tožbi
Sodišče prve stopnje je o dopolnitvi pravočasne tožbe napačno odločilo kot o tožbi in posledično tudi napačno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja
Status begunca po ZZVN gre le posameznikom, ki so zaradi konkretnih okoliščin imeli še posebej utemeljene razloge, da so se počutili ogrožene bolj, kot večina prebivalstva in so zaradi tega pobegnili.
Za priznanje statusa "otrok ubitega starša" je potrebno izkazati, da je bil eden od staršev ubit iz razlogov po 8. odstavku 2. člena ZZVN. Če pogoji niso izpolnjeni, statusa ni mogoče priznati.
status žrtve vojnega nasilja - otrok starša, ubitega v NOB - pogoji za priznanje statusa
Če je starš izgubil življenje kot civilna oseba v okoliščinah vojaškega spopada, potem ne gre za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - smrt starša po končani vojni na poti v domovino
Po ZŽVN, ki je veljal ob izdaji odločbe prve stopnje, smrti starša po končani vojni in na poti v domovino, ni šteti za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem v begunstvu - podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje okupatorja proti staršem
Če ni dokazano nasilje okupatorja proti staršem, ni podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku teh staršev.
Do pravic iz statusa ŽVN je upravičen tudi družinski član osebe, ki izpolnjuje pogoje za status ŽVN, vendar le v primeru, če je žrtev izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve po ZZVN, to pa v tem primeru tožničin mož ni bil, saj je umrl 28.9.1970.
ZZVN člen 2, 2/4. ZUS člen 59, 59/1, 71, 73.ZUP člen 140, 251.
žrtev vojnega nasilja - begunec
Begunec v smislu 4. odstavka 2. člena ZZVN je oseba, ki dokaže, da se zaradi nasilnega dejanja izropanja stanovanja ali stanovanjske hiše najmanj 3 mesece ni mogla vrniti na svoj dom. Tožnik je svojo vlogo oprl na to določbo, vendar okoliščin, ki so za odločitev v stvari pravno pomembne, ni dokazal (ali sta njegov oče in mati pred pobegom sploh živela skupaj, kdaj in kdo je izropal tožnikov dom), zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da se odločba tožene stranke odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v izgnanstvu - upravičenost do statusa in pravic vojnega nasilja - bivanje in izvajanje nasilja v Republiki Sloveniji
Ker tožnik pred drugo svetovno vojno ni bil domovinsko pristojen v Sloveniji in med drugo svetovno vojno v Sloveniji ni bival ter se nasilje nad njim ni izvajalo v Sloveniji, pač pa se je v Slovenijo priselil šele konec leta 1969, ni upravičen do statusa in pravic žrtve vojnega nasilja.
Ni begunec oseba, ki je za en dan pobegnila z doma iz strahu pred okupatorjem in možnostjo požiga hiše njenih staršev. Če pa je bila požgana hiša tožničinih starih staršev, pri katerih tožnica ni živela, ne more iz tega naslova uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja - begunke.