žrtve vojnega nasilja - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje o dopolnjeni tožbi kot o novi tožbi
Sodišče prve stopnje je o dopolnitvi pravočasne tožbe napačno odločilo kot o tožbi in posledično tudi napačno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - neizkazanost pogojev za priznanje statusa
Tožniku statusa begunca po določbah 2., 3. in 4. odstavka 2. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj ni izkazal ne pobega pred vojnim nasiljem ali pred prisilno izselitvijo, kakor tudi ne, da je bil pregnan od okupatorja ali njegovih sodelavcev.
Ker je iz podatkov v spisih razvidno, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po preteku absolutnega petletnega roka (4. odstavek 263. člena ZUP), je sodišče prve stopnje utemeljeno potrdilo odločitvi upravnih organov.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa "taboriščnik" - zavrnitev zahtevka za priznanje statusa - tožnik se ni nahajal v nemških ali poimensko navedenih taboriščih
Tožniku statusa žrtve vojnega nasilja - taboriščnika na podlagi 1. odstavka 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj se v obdobju 6.4.1941 do 15.5.1945 ni nahajal v nemških koncentracijskih taboriščih, prav tako ne v taboriščih, ki so poimensko navedena v 1. odstavku 13. člena ZZVN.
status žrtve vojnega nasilja - otrok starša, ubitega v NOB - pogoji za priznanje statusa
Če je starš izgubil življenje kot civilna oseba v okoliščinah vojaškega spopada, potem ne gre za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - smrt starša po končani vojni na poti v domovino
Po ZŽVN, ki je veljal ob izdaji odločbe prve stopnje, smrti starša po končani vojni in na poti v domovino, ni šteti za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem v begunstvu - podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje okupatorja proti staršem
Če ni dokazano nasilje okupatorja proti staršem, ni podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku teh staršev.
Ker tožnik ni dokazal, da bi njegova družina skupaj z njim pobegnila na Hrvaško zato, da bi se tožnikov oče izognil mobilizaciji v nemško vojsko, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja -
ZZVN člen 2, 2/4. ZUS člen 59, 59/1, 71, 73.ZUP člen 140, 251.
žrtev vojnega nasilja - begunec
Begunec v smislu 4. odstavka 2. člena ZZVN je oseba, ki dokaže, da se zaradi nasilnega dejanja izropanja stanovanja ali stanovanjske hiše najmanj 3 mesece ni mogla vrniti na svoj dom. Tožnik je svojo vlogo oprl na to določbo, vendar okoliščin, ki so za odločitev v stvari pravno pomembne, ni dokazal (ali sta njegov oče in mati pred pobegom sploh živela skupaj, kdaj in kdo je izropal tožnikov dom), zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da se odločba tožene stranke odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec v enoto nacistične stranke
Ne šteje se za prisilno mobilizirano osebo, ki je bila prisilno mobilizirana v enote nacistične stranke, med katere spada tudi SS Wachmanschaft, ne glede na to, da v te enote ni prišla na lastno željo.
Do pravic iz statusa ŽVN je upravičen tudi družinski član osebe, ki izpolnjuje pogoje za status ŽVN, vendar le v primeru, če je žrtev izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve po ZZVN, to pa v tem primeru tožničin mož ni bil, saj je umrl 28.9.1970.