CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018714
OZ člen 169, 299. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišče druge stopnje - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - škoda zaradi izvajanja gradbenih del - manjvrednost nepremičnine - višina odškodnine
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodnina - normalen tek stvari - trditvena podlaga - dokazno breme - ravnanje oškodovanca - protipravnost - potrebna skrbnost - ugovor materialnega prava - obrazložitev ugovora
Oškodovančevega prispevka ne narekuje zgolj protipravno dejanje, torej dejanje, ki je izrecno prepovedano, pač pa vsako dejanje, ki je po obče sprejemljivih pravilih v okoliščinah konkretnega primera takšne narave, da ob izkazanem prispevku k škodi pomeni njegovo premalo skrbno ravnanje.
ZPrCP člen 45. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika motornega vozila - povrnitev škode - prometna nesreča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (vprašanje v zvezi z odgovornostjo imetnika motornega vozila, kršitvijo pravila o vključevanju z neprednostne ceste, kršitvijo pravila o omejitvi hitrosti).
OZ člen 131. ZPP člen 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog problematizira vprašanja, ali so protipravna samo dejanja, ki so v nasprotju z zakonom ter razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v odškodninski prevari.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost vzdrževalca - kolesarska steza - vožnja brez kolesarske čelade - luč - deljena odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Problematizira se stališče, ali je ustrezna presoja, da je kolesar kolesa z motorjem, ki ponoči, z nepravilno nameščeno lučjo in brez čelade vozi po kolesarski stezi in trči v oviro, ki jo je nanjo postavila tožena stranka, odgovoren za nastanek škodnega dogodka, le z 20 %.
Tudi sodba sodišča druge stopnje je s presojo, da aktivna legitimacija tožnikov ni podana, ker niso predlagali katere listine naj sodišče vpogleda v upravnem spisu, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, saj spregleda pojasnilo tožnikov, da v spis vlagajo vzorčen primer, kar pomeni, da je njihov dokazni predlog šteti kot dovolj konkretnega glede tega, kaj naj sodišče v upravnem spisu vpogleda.
Tudi če bi delodajalec zaposlene seznanil z motnjami v vodovodni oskrbi, bi ti bili seznanjeni z dejstvom pomanjkanja vode, ne pa z možnostjo poka v ceveh, ki v konkretnem primeru predstavlja vzrok za nastalo škodo.
povrnitev premoženjske škode - predkazenski postopek - pripor - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - pravno priznana škoda
Zahtevek za povrnitev premoženjske škode je bil zavrnjen na podlagi (materialnopravno pravilnega) stališča, da škoda, ki nastane zaradi teka predkazenskega postopka, ni pravno priznana škoda. Sodišči prve in druge stopnje sta zato presojali še, ali je država odgovorna za tožnikovo škodo po določbi 148. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Glede na tožnikove trditve, da je bil postopek dolgotrajen in nekorektno voden bi namreč lahko toženka odškodninsko odgovarjala zgolj na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 148. členom OZ, ne pa na podlagi 542. člena ZKP.
Revizija se dopusti glede naslednjih dveh vprašanj:
- ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določb ZPP o navajanju dejstev in dokazov ter oblikovanju zahtevkov ter ali je dopusten materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je prisodilo tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo, čeprav naj tožeča stranka zahtevka po plačilu te vrste škode ne bi izrecno postavila oziroma naj ne bi navedla, kateri vrsti škode je namenjena zahtevana denarna odškodnina?
- ali je v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP izrek odločitve sodišča prve stopnje, ki se glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.100,00 EUR na naslednji način:
- prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe;
- drugi obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti prvega obroka;
- tretji obrok v višini 550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 do plačila v roku enega leta po zapadlosti drugega obroka.“
ter ali je sodišče s tem, ko ni omejilo zneska višine zakonitih zamudnih obresti, odločilo v nasprotju z določilom 12. člena ZPŠOIRSP v povezavi z določilom 7. člena istega zakona o omejitvi višine odškodnine.
OZ člen 131. URS člen 35, 38, 39. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava časopisnega članka v učbeniku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti prve toženke; in ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
Revizija se dopusti glede vprašanj, (1) ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke; in (2) ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
Če (ko) bo kot solidarna dolžnica zavarovalnica ta znesek tožniku plačala, bo tožnik upravičen v stečajnem postopku uveljavljati le še 1.500 EUR, saj bo solidarna obveznost prve toženke do tožnika z izpolnitvijo druge toženke do višine 7.000 EUR prenehala. Dejstvo, da je prva toženka v stečaju in je zoper njo možen le ugotovitveni zahtevek, ne vpliva na pravila porazdelitve dolga med solidarnimi dolžniki, zato mora biti dejstvo solidarne odgovornosti do višine 7.000 EUR ugotovljeno in izraženo tudi v izreku sodbe.
Pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov pride v poštev le v primeru, ko so revizijsko sporne vrednosti glavnega zahtevka, t.j. višine odškodnin za posamezno obliko škode.
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in upoštevaje primerjave z odškodninami, dosojenimi v podobnih primerih.
Ker tožnica v predlogu za dopustitev revizije ni oblikovala pravnega vprašanja, o katerem naj bi sodišče odločalo in predlog ni oblikovan v skladu z navedenimi določbami ZPP, ga je sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.
OZ člen 353. ZPP člen 13, 14. ZKP člen 358-3. URS člen 27.
zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - domneva nedolžnosti
Vrhovno sodišče po ponovnem razmisleku vztraja na stališču iz leta 1982, da je sodišče v primerih, ko odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje v pravdni zadevi, vezano tudi na oprostilno kazensko sodbo in to ne glede na to, ali je bila ta izdana na podlagi prve ali tretje točke 358. člena ZKP.(3) Vsaka pravnomočna obsodilna in oprostilna sodba (tudi odločitev na podlagi 3. točke 358. člena ZKP) pomeni pravnomočno in dokončno odločitev, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in zato z vidika pravdnega sodišča predstavlja pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja. Takšno razlago narekuje tudi v ustavi varovana domneva nedolžnosti (27. člen Ustave RS), ki ni vezana le na kazenski postopek. Po oceni Vrhovnega sodišča bi sodišče prekršilo domnevo nedolžnosti, če bi v okviru odločitve o obstoju kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja ugotovilo, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, čeprav je bil obdolženi v kazenskem postopku pravnomočno oproščen.
Pravno pravilo iz prvega odstavka 49. člena OZ pove, da je prevara zavestna (naklepna) povzročitev zmote pri drugem z namenom, da le-ta sklene pogodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - napake v drugem postopku - upravni spor zoper odločbo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči - poznanstvo sodnikov in izvedencev, delavcev tožene stranke - odškodninski spor
Strankine navedbe o morebitnem pristranskem delu sodnikov pristojnega sodišča zaradi njihovega srečevanja s sodnimi izvedenci, ki so hkrati delavci tožene stranke (in naj bi tožniku povzročili škodo), bi bile lahko le razlog za izločitev sodnikov ne pa za prenos pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne narekuje okoliščina, da je tožnik zoper izdano odločbo v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sprožil upravni spor. Ravno odpravi napak v tem in v drugih postopkih so namenjena pravna sredstva v njih, zatrjevane napake pa niso razlog za prenos pristojnosti.
Sodišči prve in druge stopnje pri presoji o ustreznosti danega pojasnila nista ocenili pomembne okoliščine, da poseg ni bil nujen in da nesporno prinaša specifična in zelo pogosta tveganja zlasti nastanka vnetja trebušne slinavke z visokim tveganjem smrtnosti. Pri oceni tudi nista upoštevali, da je pomembno, do kakšne mere so bile res potrjene indikacije za ta poseg, saj gre za tako zahtevno preiskavo, da se po navedbah izvedenca ne opravlja v diagnostične ampak v terapevtske namene, ko so indikacije že jasne. Izvedenec namreč ni mogel z gotovostjo ugotoviti, ali je bila predhodno opravljena EUZ preiskava (endoskopski ultrazvok), saj izvida v dokumentaciji ni bilo (da naj bi bil EUZ opravljen izhaja le iz dopisa Diagnostičnega Centra A.). Pomembno je namreč, ali naj bi se poseg opravil v diagnostične ali terapevtske namene, saj bi moral zdravnik v primeru, če indikacije z izvidi niso bile jasno potrjene, tožnico še toliko bolj opozoriti na tveganje zapletov pri tej preiskavi ali morda celo na nespametnost opravljanja posega.