odškodnina - poškodba pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesrečno naključje
Škodnega dogodka, zaradi katerega se je tožnica poškodovala, to je zdrsa na eni sami grozdni jagodi, ki je ležala na tleh v zbornici, ni mogoče opredeliti drugače kot nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožnici in za katerega toženki ne moreta odgovarjati po načelu krivdne odgovornosti.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 131/2, 150, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
poškodba pri športu - poškodba pri golfu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - profesionalna skrbnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Za krivdno odškodninsko odgovornost zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Sodna praksa je že presegla preozka stališča, da bi morala imeti dolžnost opraviti določeno dejanje zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugemu pravnemu aktu. Nedopustno ravnanje, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar posamezniku nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZVSmuč člen 4, 10. OZ člen 131.
dopuščena revizija - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ledena ploskev zatrjevanih razsežnosti na smučišču predstavljala neprilagojeno, nevarno mesto, na katero bi upravljalec smučišča moral ustrezno opozarjati,
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da sta toženki v celoti odgovorni za tožnici nastalo škodo, materialnopravno pravilna in v skladu z obstoječo sodno prakso.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - navadno materialno sosporništvo - navadno sosporništvo na pasivni strani - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi na pasivni strani nastopata dva toženca, ki sta navadna materialna sospornika. Zoper vsakega od njiju tožnica uveljavlja svoj zahtevek. Opravka imamo z dvema različnima procesnopravnima razmerjema. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije je zato relevantna tista vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vsakega posameznega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017014
ZUreP člen 97. ZUreP-1 člen 103, 106.
prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnost
Razlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 286, 286/a.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - prekluzija dejstev in dokazov - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo
Določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 ne terja protipravnosti ravnanja kot nujne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tega tudi ne terja določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki opredeljuje elemente splošne odškodninske odgovornosti. Teorija v zvezi s splošno odškodninsko odgovornostjo govori o nedopustnosti ravnanja in ne o protipravnosti.1 Člani uprave delniške družbe ravnajo nedopustno, če pri opravljanju svojih nalog ne ravnajo v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika je torej (vsaj) praviloma element same dopustnosti ravnanja in ne nekaj, kar bi bilo iz pojma dopustnosti ravnanja izločeno oziroma postavljeno poleg njega.
Vprašanju, ali so člani uprave tožeče stranke ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, se ni mogoče v celoti izogniti niti s pomočjo pravila proste podjetniške presoje. Pravilo ne izrinja skrbnosti iz presoje ravnanja članov uprave gospodarske družbe, pač pa, upoštevajoč značilnosti poslovnega odločanja v gospodarskih družbah, ki ne dovoljujejo popolnoma racionalnega odločanja (zaradi negotovega okolja, nepopolnih informacij, nepoznavanja vseh alternativ, zaradi nesposobnosti objektiviziranja in kvantificiranja parametrov za odločanje, pomanjkanja časa, raznolikosti ciljev, ki si med seboj nasprotujejo ipd.), kar organizacijska teorija pojmuje kot omejeno racionalnost pri sprejemanju odločitev, vzpostavlja zgolj omejeno področje povsem poslovnega odločanja, ki se izmika presoji sodišča.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka prepozno (šele v trinajsti vlogi) zatrjevala, da ni šlo za odločanje v okviru proste podjetniške presoje, pač pa za pravno vezane odločitve. Prekluzije, določene v 286. in 286.a členu ZPP, zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne omejujejo pa graje subsumpcije konkretnega dejanskega stanu pod pravno pravilo. Stranki lahko izražata svoja pravna naziranja ves čas postopka.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
ZPP člen 11, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - zaslišanje pravdne stranke - zloraba procesnih pravic - odškodninska odgovornost
Pravico stranke do izjave v postopku (pravica do obojestranskega zaslišanja oziroma kontradiktornosti pravdnega postopka) je treba razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
V skladu z določbo 11. člena ZPP predstavlja zlorabo procesnih pravic uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Predpostavka tega pravnega standarda je dolozno ravnanje, torej izkaz takšnega subjektivnega ravnanja enega od udeležencev postopka, ki pomeni uveljavljanje oziroma izvrševanje sodnega varstva z izključnim ali vsaj pretežnim namenom škodovati drugi stranki oziroma namensko (voljno) ravnati v nasprotju z omenjenimi etičnimi načeli oziroma vrednotami.
Nevestnost, ki se kaže v malomarnosti, kot je na primer lahko tudi zmotna presoja utemeljenosti lastnega tožbenega zahtevka ali pa neutemeljenosti nasprotnikovega zahtevka, sama po sebi ni zloraba procesnih pravic.
Oškodovancu se po 167. členu OZ bodoča škoda povrne v odškodnini v obliki denarne rente ali (izjemoma) v odškodnini v obliki izplačila enkratne vsote, t. j. v obliki kapitalizirane rente. Ker se po zakonskem besedilu oškodovancu namesto! rente izplača kapitalizirana renta, se za primere, ko se izplača kapitalizirana renta, določba 175. člena (ki ureja možnost povečanja oziroma zmanjšanja ali odpravo rente) sploh ne uporablja. Določba 175. člena OZ se namreč uporablja samo za primere, ko je odškodnina določena v obliki denarne rente. V primerih, da je odškodnina določena v obliki denarne rente, oškodovanec zaradi spremenjenih razmer lahko zahteva za naprej povečanje rente, oškodovalec pa njeno zmanjšanje ali odpravo; v (izjemnih) primerih, ko je odškodnina določena v obliki kapitalizirane rente (zaradi zavarovanja ali resnih razlogov), pa povečanje oziroma zmanjšanje ali odprava rente nikoli ni mogoča. Zato ne gre za neenako obravnavanje enakih položajev. Ob tem Vrhovno sodišče v zvezi z zatrjevano kršitvijo drugega odstavka 14. člena Ustave še pojasnjuje, da so za prisojo kapitalizirane rente po zakonu zahtevani dodatni odškodninskopravni pogoji, ker je namen kapitalizirane rente, da si bo oškodovanec z njo olajšal svoj odškodninski položaj. Zato se kapitalizirana renta v vseh primerih prisodi samo takrat, ko je podan poseben odškodninskopravni položaj, ki dela oškodovanca odškodninskopravno drugačnega (torej iz narave izhaja razumen razlog za razlikovanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008642
ZPP člen 371, 371/2, 374. ZPŠOIRSP člen 11, 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev škode - omejitev višine odškodnine - tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - omejitev zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
V sodnih postopkih za uveljavljanje odškodnine po ZPŠOIRSP morajo biti dokazani tako obstoj in obseg škode kot vzročna zveza med nastalo škodo in izbrisom. Dokazno breme glede vseh navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti na stranki, ki plačilo odškodnine zahteva.
Specifičnost primerov kot je obravnavani je v tem, da zakon višino celotne odškodnine, do katere je stranka tako prepričana, da je upravičena do bistveno višje odškodnine (tako za premoženjsko kot za nepremoženjsko škodo), a lahko zahtevek postavi le v mejah, ki jih določa zakon.
Za določitev začetka teka zakonskih zamudnih obresti se v postopkih po ZPŠOIRSP uporabljajo splošne določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, te pa prenehajo teči, ko (skupaj z glavnico) dosežejo znesek najvišje dovoljene odškodnine.
Toženec v reviziji izpodbija temelj odškodninske odgovornosti s trditvami, da tožnici ni povzročil škode, vendar so ti neupoštevni iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je pravdno sodišče vezano na obstoj kaznivega dejanja in toženčevo kazensko odgovornost, drugi pa v tem, da so revizijsko sodišče in stranke vezani na ugotovljeno dejansko stanje v pravnomočni sodbi (tretji odstavek 370. člena ZPP), iz katerega jasno izhaja, da je toženec fiktivne račune izdajal zato, da je pomagal pri storitvi kaznivega dejanja na škodo tožnice. S tem pa je že podan dejanski stan tudi za toženčevo solidarno odgovornost k nastanku tožničine škode.
OZ člen 179, 180. ZPP člen 2, 180, 357, 367, 367/2, 367/3, 377, 384, 384/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - višina odškodnine - denarna renta - začetek plačevanja rente - datumsko neopredeljen tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije - navadno materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prav Intenzivnost čustvenega doživljanja izgube hčerke v povezavi z okoliščino, da je ob čustvih, katerih vzroka ne razume povsem, še dodatno zbegana, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje nižje odškodnine, kot se sicer prisoja v sodni praksi. Prej obratno, saj posledica škodnega dogodka niso zgolj duševne bolečine, temveč tudi izguba sposobnosti racionalizacije teh bolečin, torej mehanizma, s katerim se sicer ljudje s takimi bolečinami spopadajo in jih poskušajo omiliti.
Z datumsko neopredeljenim zahtevkom za plačevanje bodoče periodične terjatve, ki je podan v tožbi, tožeča stranka dejansko zahteva plačevanje te terjatve od trenutka vložitve tožbe dalje. Datumska neopredelitev začetka plačevanja rente v obravnavanem primeru ne more pomeniti, da je začetek te obveznosti vezan na dan izdaje ali celo na pravnomočnost sodbe ter s tem prepuščen hitrosti sodnih postopkov.
ZPP člen 18, 28. ZMZPP člen 30. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1.
pristojnost slovenskega sodišča - acta iure imperii - sodna imuniteta držav - tožba zoper državo - tuja država kot stranka v postopku - odškodninska tožba - škoda zaradi dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča
Središčno vprašanje v tej zadevi je pravica tožene stranke kot tuje države do imunitete pred civilno sodno jurisdikcijo naše države ali krajše - gre za vprašanje njene sodne imunitete. Na to vprašanje je že 15. 12. 1998 odgovorila Občna seja Vrhovnega sodišča s pravnim mnenjem, ki je, dokler se ne spremeni na novi občni seji, obvezno za vse senate Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih). To mnenje se glasi: "V odškodninskem sporu zaradi škode, ki je posledica dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti (acta iure imperii), uživata po pravilih mednarodnega prava sodno imuniteto pred našim sodiščem." Tožena stranka, ki oporeka pristojnosti slovenskega sodišča, uživa torej imuniteto v primeru, kakršen je konkreten. Gre namreč za zahtevek, ki temelji na trditvah o povzročitvi škode z oblastnim ravnanjem organov Republike Avstrije na njenem ozemlju.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje
Četudi se škoda "stabilizira" že prej, a je za ugotovitev njene višine potrebno še določeno strokovno znanje, je razlaga besedne zveze, "odkar je oškodovanec zvedel za škodo", lahko le taka, da vključuje tudi čas, potreben za izdelavo cenitve ali druge strokovne ekspertize, ki oškodovanca zanesljivo informira o vsem, kar je nujno za vložitev tožbe. Subjektivni rok torej že zaradi svoje "subjektivne" narave ne more steči prej, preden oškodovanec sploh lahko izve za obseg škode.
vmesna sodba - odškodnina - poškodba pri delu - soprispevek k nastanku škode - invalid III. kategorije invalidnosti
Za organizacijo dela in zagotavljanje varnosti pri delu je odgovoren delodajalec. V okviru te odgovornosti je delodajalec dolžan delo organizirati tako, da delo, na katerega je razporejen invalid ne vsebuje opravil, ki jih delavec glede na priznane razbremenitve ne more in ne sme opravljati.
Če prva toženka ne bi opustila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi zgolj takšno delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, do nastanka škode sploh ne bi moglo priti.
URS člen 26, 30. ZKP člen 148, 148/1, 220, 220/1, 539, 539/1, 542, 542/1, 542/1-3. OZ člen 352/1. ZPP člen 378, 380/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - akrivna legitimacija uporabnika stvari - pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - dopuščena revizija
Nižji sodišči nista dali ustrezne teže dejstvu, da je bil zatrjevan nezakonit odvzem prostosti vzrok za kasnejšo uvedbo kazenskega postopka zoper tožnika. Njuno stališče, da bi tožnik moral konkretni odškodninski zahtevek zoper državo uveljavljati že v času trajanja kazenskega postopka, je tožniku nesorazmerno otežilo učinkovito uveljavljanje pravice do povračila škode. V okoliščinah konkretnega primera je ustavno skladna razlaga četrtega odstavak 542. člena ZKP takšna, da se prvi odstavek 539. člena ZKP v primerih nezakonitega odvzema prostosti smiselno uporabi tako, da pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožnik obtožbe pravnomočno oproščen.
Vrhovno sodišče ne vidi razlogov, da se v primeru, ko bodisi zaradi protipravnega zasega bodisi zaradi neskrbne hrambe zaseženega vozila nastane škoda njegovemu zakonitemu uporabniku, aktivna legitimacija takšnemu uporabniku v odškodninskemu sporu na podlagi 26. člena Ustave ne prizna.