odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - nevestno zdravljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče druge stopnje odgovorilo na bistvene pritožbene očitke in da je tudi pravilna njegova ocena, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, zakaj ocenjuje, da so bili znaki vnetja maternice res tako neizraziti, da je zdravstveno osebje ravnalo strokovno pravilno, ker ni prej začelo z bolj invazivnimi posegi.
Utemeljeno je opozorilo tožnice, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do vnetja prišlo zaradi vdora telesu lastnih bakterij in ne zaradi tkiva v maternici. Takšne ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. Zato je napačen tudi nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, kakšne posledice je imel ostanek posteljice na vnetje maternice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011034
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - prehod terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - učinki odstopa terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena, in ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodajna pogodba - pogodbena škoda - premoženjska škoda - odgovornost nepremičninskega posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravne napake - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - čas nastanka škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - dopuščena revizija
Ker projektne dokumentacije in komunalnega priključka tožnika nista pridobila, jima stroški v zvezi z njima še niso mogli nastati. Zato še ne moremo govoriti o zmanjšanju njunega premoženja. Niti ne moremo govoriti o gotovi bodoči škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta sploh poskrbela, še manj, da jima bodo pri tem nastali stroški v vtoževani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00016776
OZ člen 131, 150, 619. ZVZD-1 člen 25. Uredba o spremembi uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2003) člen 1.
prevzem delavca na delo - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - odgovornost delodajalca - odgovornost naročnika del - odgovornost lastnika objekta
Vse, kar B. povezuje s škodnim dogodkom, je okoliščina, da se je zgodil v njenem objektu, pri remontu njenih naprav (premogovnega traku oziroma vozička). Na podlagi tega pa niti, če bi zaradi okoliščin, ki jih revizija izpostavlja kot posebne, to je delo v tunelu, polnem prašnih kovinskih delcev, tožnikovo delo lahko opredelili kot nevarno, B. ne bi bilo mogoče pripisati objektivne odgovornosti za tožnikovo škodo.
Da v določbah OZ iz 619. člena in naslednjih, ki urejajo pogodbo o delu, podlage za odgovornost naročnika del za škodo iz telesne poškodbe, ki jo pri opravljanju naročenega posla utrpi tisti, ki ga opravlja, in ki nastane v okoliščinah konkretnega primera, ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00010064
OZ člen 179. URS člen 42.
dopuščena revizija - osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravica do združevanja sodi med osebnostne pravice in kot takšna predstavlja podlago za uveljavljanje pravno priznane škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012312
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta, le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00011039
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 30, 30/1.
predlog za dopustitev revizije - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu - letalska nesreča - pojem tretje osebe - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
URS člen 26, 34, 35, 36. ZZZ-1 člen 8, 17, 17/2, 18, 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) člen 1.
odškodninska odgovornost države - nadzor nad delovanjem predstavništva v tujini - veleposlaništvo - veleposlanik - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nastanek škode
Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011362
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 206. SZ člen 117.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - res extra commercio - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - deliktna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - ravnanje tretjega - vzrok za nastanek škodne posledice - pogoj za nastanek škodne posledice - teorija naravne vzročnosti - dolžna skrbnost - teorija ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
Prav protipravno ravnanje prve toženke - prodaja stanovanja v nasprotju z 88. členom ZDen - je "izvirni greh", saj je bila ona denacionalizacijska zavezanka. Sporno stanovanje je bilo po zakonski določbi izvzeto iz pravnega prometa, zato lastništva nad njim ni mogla veljavno prenesti na drugega toženca. Ker je s slednjim kljub temu sklenila kupoprodajno pogodbo, je pri nadaljnjih udeležencih pravnega prometa ustvarila prepričanje, da je s stanovanjem mogoče razpolagati, da torej ni predmet denacionalizacije.
Ni bistven namen, s katerim je prva toženka razpolagala s stanovanjem, bistvena je predvidljivost (adekvatnost) posledic njenega ravnanja. S tem, ko je z drugim tožencem sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, je mogla in morala predvideti in pričakovati, da se bo drugi toženec po sklenitvi pogodbe obnašal kot lastnik stanovanja. Eno od temeljnih upravičenj, ki jih lastniku nudi lastninska pravica, pa je prav pravica razpolaganja s stvarjo. Prva toženka je tako mogla in morala predvideti in pričakovati, da bo drugi toženec s tem stanovanjem pravno razpolagal.
Če je namen določbe 88. člena ZDen v ožjem smislu v varstvu denacionalizacijskih upravičencev, pa je v širšem smislu njen ratio v preprečitvi morebitne škode za udeležence takega pravnega prometa in negotovosti usode pravnih razmerij, povezanih s temi nepremičninami.
ZPP člen 8, 239, 243, 245, 245/3, 252, 254, 254/2. OZ člen 131, 187.
povrnitev premoženjske škode na objektu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Sprejeta dokazna ocena sodišč nižjih stopenj je logična in konsistenta, saj sta po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) sprejeli mnenje, ki je bolj prepričljivo, pri tem pa mnenja izvedenca Boha nista prezrli; le nista ga sprejeli, kar sta korektno obrazložili.
Pogled na nedokončano gradnjo ne pomeni pravno priznane škode.
koncesijska pogodba - odstop od koncesijske pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - razveza pogodbe - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka objektivnega zastaralnega roka
Ob upoštevanju izjavljenega odstopa ene stranke od pogodbe, morebitno vztrajanje druge stranke pri njenem nadaljevanju ni pravno pomembno. Pogodbe, ki je bila razvezana na podlagi izjave o odstopu, namreč ni mogoče enostransko obnoviti, saj je z uveljavitvijo odstopa od pogodbe prenehalo pogodbeno razmerje med strankama. "Pravne podlage ni več."
Merilo za začetek teka objektivnega roka je, da je škoda že nastala (izjema je predvidljiva bodoča škoda). Vprašanje nastanka škode pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da okoliščin v zvezi z nastankom škode (ali je škoda nastala, kdaj je nastala, v kolikšnem obsegu in višini) ni mogoče izpodbijati z revizijo. Ugotovitev o nastanku škode je namreč odvisna od dejanskih okoliščin konkretnega primera, pri čemer se pri začetku teka objektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je škoda nastala, medtem ko se pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je oškodovanec zvedel za (nastalo) škodo, kar je oboje dejanska ugotovitev, pri čemer pa trenutek nastanka škode ne sovpada nujno s trenutkom vednosti oškodovanca o škodi (o vseh elementih, na podlagi katerih bi mogel opredeliti obseg ene ali več pojavnih oblik pravno priznane škode).
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - posebne okoliščine - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna izgubljene koristi - fiksni stroški - amortizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načeloma sicer drži, da se pri izračunu izgubljenega dobička fiksni stroški, kamor sodi tudi amortizacija, ne upoštevajo, saj ne nastanejo zaradi škodnega dogodka, ampak so rezultat celotnega poslovanja. Navedeno je relevantno predvsem v primerih, ko zaradi škodnega dogodka odpade uresničitev enega oziroma nekaterih pravnih poslov, v zvezi s katerimi je oškodovanec računal, da bo ustvaril dobiček. V konkretnem primeru pa je celotno poslovanje z gostinskim lokalom tožeče stranke že pred škodnim dogodkom povzročalo izgubo, škodni dogodek pa je prav tako vplival na celotno poslovanje z lokalom. Fiksnih stroškov poslovanja zato v tem primeru ni mogoče enostavno izločiti in jih šteti za irelevantne. Predstavljajo namreč del celotne dejavnosti gostinskega lokala, prav tako pa naj bi po trditvah tožeče stranke prenehanje celotne dejavnosti zaradi škodnega dogodka povzročilo škodo.
Opisane razmere v gorskem svetu predvsem zaradi nižjih temperatur ter večje količine snega, ki ga nanašajo na očiščene površino sprotno še drugi obiskovalci oziroma pohodniki, in sprotno nastajajočega se ledu, ne dopuščajo takšnega vzdrževanja varnosti kot na primer v mestnih in drugih negorskih območjih. To velja tudi za območja okrog samih planinskih domov, kjer prav tako v hudih zimskih razmerah ni mogoče zagotavljati sprotnega čiščenja snega in odstranjevanja ledu kot v urbanih okoljih. Po drugi strani pa prav tovrstni objekti izpolnjujejo tudi v težjih vremenskih pogojih tistim obiskovalcem, ki se kljub opisanim razmeram izpostavijo na račun lastnega tveganja zaradi izvrševanja svojih potreb in zadovoljstev, svojo prvenstveno nalogo – zagotavljanje počitka, hrane in pijače gostom. Vse to pa terja milejši pristop pri opredeljevanju zahtevane ravni sicer poklicne skrbnosti (dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 6. člena OZ) oskrbnikov planinskih domov ter po drugi strani obremenitev obiskovalcev s povečano previdnostjo, oziroma s povečano stopnjo zavedanja, da je treba paziti na vsak svoj korak, čim zapustijo tovrstne objekte v opisanih razmerah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00010118
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - javna oseba - opravičilo - objava sodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - članek - objava fotografije v tisku - objava sodbe - pomembno pravno vprašanje - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba sodne prakse
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.