Opisane razmere v gorskem svetu predvsem zaradi nižjih temperatur ter večje količine snega, ki ga nanašajo na očiščene površino sprotno še drugi obiskovalci oziroma pohodniki, in sprotno nastajajočega se ledu, ne dopuščajo takšnega vzdrževanja varnosti kot na primer v mestnih in drugih negorskih območjih. To velja tudi za območja okrog samih planinskih domov, kjer prav tako v hudih zimskih razmerah ni mogoče zagotavljati sprotnega čiščenja snega in odstranjevanja ledu kot v urbanih okoljih. Po drugi strani pa prav tovrstni objekti izpolnjujejo tudi v težjih vremenskih pogojih tistim obiskovalcem, ki se kljub opisanim razmeram izpostavijo na račun lastnega tveganja zaradi izvrševanja svojih potreb in zadovoljstev, svojo prvenstveno nalogo – zagotavljanje počitka, hrane in pijače gostom. Vse to pa terja milejši pristop pri opredeljevanju zahtevane ravni sicer poklicne skrbnosti (dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 6. člena OZ) oskrbnikov planinskih domov ter po drugi strani obremenitev obiskovalcev s povečano previdnostjo, oziroma s povečano stopnjo zavedanja, da je treba paziti na vsak svoj korak, čim zapustijo tovrstne objekte v opisanih razmerah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00010118
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - javna oseba - opravičilo - objava sodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - članek - objava fotografije v tisku - objava sodbe - pomembno pravno vprašanje - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba sodne prakse
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.
V nepravdnih postopkih pri uporabi določb ZPP o prekluziji treba upoštevati naravo in še posebej tudi vrsto nepravdnega postopka. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je predlagalni postopek in v njem je uveljavljeno razpravno načelo, zato ni mogoče na načelni ravni izključiti smiselne uporabe pravil ZPP o prekluziji. Vendar pa mora sodišče določbe ZPP smiselno uporabiti tako, da uravnoteži postopkovne pravice udeležencev.
Predlagatelj skuša doseči priznanje tuje sodne odločbe zato, da bi z izvršbo uveljavil pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato nima prav sodišče prve stopnje, ki je absolutno prednost dalo iskanju materialne resnice in je v ponovljenem postopku dopustilo neomejeno navajanje novot. Prav tako nima prav, ko navaja, da ima sodišče tudi v zvezi z vprašanjem vzajemnosti oficiozna pooblastila. Na pridržek vzajemnosti sodišče pazi le na ugovor nasprotnega udeleženca in ne po uradni dolžnosti, tako kot na pridržek javnega reda.
Nasprotni udeleženec je ta pridržek dolžan izkazati in zato je prav, da je pri tem časovno omejen. Pomembno pa je, da so časovne omejitve takšne, da je nasprotnemu udeležencu omogočeno, da se opredeli do vseh relevantnih vidikov sporne stvari. Negativne posledice prekluzije je praviloma mogoče udeležencu nepravdnega postopka naložiti le, če je prekršil svojo obveznost prispevanja k pospešitvi postopka. Nasprotni udeleženec se je v prvem postopku zavedal pomembnosti ugovora glede pridržka vzajemnosti, pa sodišču ni predlagal pridobitve izraelskega prava in je ves čas vztrajal le pri ugovoru, da je podan pridržek vzajemnosti, ker izraelska sodišča ne obravnavajo zahteve za priznanje tuje sodne odločbe, če je ta vložena več kot pet let po izdaji sodbe. Izrecno je navedel, da vsebine izraelskega prava ne dokazuje z listinami, ker ne želi po nepotrebnem povečevati stroškov postopka. Zamudo z navajanjem novih ugovorov je zato treba v celoti pripisati njegovi krivdi.
V pravni teoriji je poudarjeno, da za obstoj vzajemnosti ni nujno, da bi tuja država predvidela povsem enake predpostavke in postopek za priznanje tujih sodnih odločb, saj v tem primeru vzajemnosti praktično nikoli ne bi bilo. Treba je le oceniti, ali so načeloma možnosti za priznanje tujih sodnih odločb v tej državi zaradi drugačne pravne ureditve bistveno manjše. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ob upoštevanju določb izraelskih določb zakona, ki urejajo priznanje tujih sodnih odločb ni izkazano, da bi bili izraelski pogoji in postopek priznanja toliko strožji, da bi bilo priznavanje slovenskih sodnih odločb do te mere oteženo, da je mogoče govoriti o pridržku vzajemnosti. Pomembno je, da nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval, niti izkazal, da bi izraelska sodišča v primerljivem primeru, ko bi šlo za odločbo kakšne druge evropske države, priznanje tuje sodne odločbe zavrnila. Takšnega primera pritožbeno sodišče tudi ni našlo v prikazu izraelske sodne prakse na področju priznavanja tujih sodnih odločb. Pritožbeno sodišče tako kot ob prvem odločanju zagovarja stališče, da je treba k ugotavljanju dejanske materialne vzajemnosti pristopiti prožno, saj je v interesu držav, da se gradi medsebojno zaupanje in pravna varnost državljanov.7 Zato je treba restriktivno pristopiti k zavračanju priznanja zaradi vzajemnosti. Žrtve nasprotnega pristopa so stranke, ki želijo zavarovati svoje pravice. S tem, ko se omogoči izvršba tuje sodbe, se strankam zagotavlja učinkovito varstvo njihovih pravic tudi pravice do sodnega varstva iz 6. člena ESČP.
Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, da je izraelsko sodišče nasprotnemu udeležencu omogočilo sodelovanje v postopku in je bilo torej v celoti spoštovano načelo kontradiktornosti. Načelo kontradiktornosti je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki ga zagotavlja tudi 22. člen Ustave. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze, pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in da sodeluje v dokaznem postopku. Ugotovljeno je bilo, da je bilo vse to nasprotnemu udeležencu v postopku pred izraelskim sodiščem omogočeno.
Tako v slovenskem kot v izraelskem civilnem postopku veljata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo, kar je logična posledica prevlade avtonomije volje strank v materialnem civilnem pravu. Stranka lahko z različnimi dispozitivnimi dejanji vpliva na rezultat postopka. Ena takšnih možnosti je tudi, da se odloči, da v dokaznem postopku ne bo sodelovala in s tem sprejme, da bo sodišče odločitev oprlo na dokaze, ki jih sodišču predloži nasprotna stranka oziroma, da bo sodišče uporabilo svoja pravila o izvajanju dokaznega postopka. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje na podlagi izraelske sodne prakse v zadevi „Axelrod“ odločilo, da bo pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo kljub temu, da tožnik glede izgube zaslužka in stroškov oskrbe sodišču ni predložil nobenih listinskih dokazil, upoštevalo aktuarni izračun, nikakor ne pomeni kršitve načela enakega varstva pravic v postopku. Toženec je imel možnost, da takemu pristopu nasprotuje, vendar se je svoji pravici odrekel, v zadnji fazi postopka še s tem, ko zoper odločbo o določitvi višine odškodnine tudi ni vložil pritožbe.
Tudi v slovenski sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da je razmerje med zdravnikom in bolnikom praviloma pogodbene narave, ne glede na to, ali gre za zdravnika zasebnika, ali za zdravnika, ki opravlja svoje delo v javni zdravstveni ustanovi. Tako bi tudi po slovenskem pravu sodišče uporabilo določbo 147. člena OZ le v primeru, če bi ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena z zdravstveno ustanovo, v kateri je bila operacija opravljena. Iz obrazložitve izraelske sodbe pa izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj pogodbo sklenil neposredno s tožencem. Ugovor, da bi bil nasprotni udeleženec tudi ob takšnih ugotovitvah zaradi določbe 147. člena OZ zavarovan pred neposredno odškodninsko odgovornostjo, tako ni utemeljen.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZDR člen 182. URS člen 22.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - povzročitev škode iz hude malomarnosti - poklicni voznik - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje - pravica do kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza. Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi (ki ji odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli), mora biti spoštovana v vseh fazah postopka. Procesnih napak, ki so bile storjene pred sodiščem prve stopnje, zato ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem.
Pritožbeno sodišče je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. Takšno ravnanje sodišč predstavlja v obravnavanem primeru bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil prizadet v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem (pravica kontradiktornosti), kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00010131
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?
2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:
- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,
- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in
- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?
3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:
- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma
- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma
- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 360. SPZ člen 23. OZ člen 243.
odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - strokovna napaka - sodna poravnava - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Iz sodbe pritožbenega sodišča mora biti vselej razvidno, katera stališča je pritožnik izpodbijal in s katerimi stališči se pritožbeno sodišče strinja. Šele iz tega se namreč vidi, ali je pritožbeno sodišče pritožbo obravnavalo, ali je argumente pritožbe primerjalo z argumenti sodišča in ali jih ni enostavno prezrlo. Zato ima revizija prav, ko pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh njenih pritožbenih očitkov, ki so dovolj argumentirani, ki niso očitno neutemeljeni in o katerih se sodišče prve stopnje tudi ni jasno, nedvoumno ter argumentirano izreklo.
ZVPSBNO člen 15, 15/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13.
trajanje kazenskega postopka - uporaba ZVPSBNO - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
ZVPSBNO predstavlja pravno podlago za uveljavljanje odškodnine za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, vključno z nepremoženjsko škodo, ki je posledica njegovega prekomernega trajanja pred 1. 1. 2007.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je v tovrstnih primerih dopustna uporaba načela prostega preudarka ob prisoji odškodnine.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00009780
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6.
upravljanje družbe - odgovornost poslovodje - skrbnost in odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev škode - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je ravnanje poslovodje ustrezalo pravnemu standardu skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika z vidika pridobitve zadostnih informacij za sprejem poslovne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008661
ZDKDPŠ člen 2. ZZZPB člen 6c, 6c/2, 6/4, 6č. ZPP člen 181, 212, 347, 358. OZ člen 183, 190. URS člen 25, 26. - člen 11, 13. ZPP člen 212, 347, 347/1, 339, 339/2-14.
koncesija - posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo koncesijskih dajatev - upravni postopek - acta iure imperii - podelitev koncesij - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odškodninska odgovornost države - kršitev kontrahirne dolžnosti - podaljšanje pogodbe - dokazno breme - trditveno breme - sklicevanje na priloge - ugotovitvena sodba - pravica do pravnega sredstva
Postopek podelitve (in podaljšanja) kot tudi postopek odvzema koncesije je upravni postopek, saj ministrstvo o podelitvi koncesije odloča z odločbo v upravnem postopku; v tem postopku država nedvomno deluje kot iure imperi.
Ugotovitvena sodba glede na njene učinke na trenutek nastanka zamude nima vpliva.
Pravica do pritožbe je spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem; iz te pravice pa ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZCes-1 člen 3, 3/2.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost lastnika nepremičnine - javna cesta - izključitev odgovornosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlagano abstraktno pravno vprašanje v povezavi s konkretnim primerom ne ustreza navedenim pogojem. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.
zavarovanje odgovornosti - nesreča pri delu - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje (jamstvo) - izključitev zavarovalnega jamstva - samovozni delovni stroj - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Bager je po tem, ko je od podlage privzdignil kos asfalta, prenehal obratovati in je prešel v stanje popolnega mirovanja. Bistveno je tudi, da se je asfaltni kos prelomil šele, ko ga je tožnik s sodelavcem nameraval podložiti in naložiti na žlico. Izpostavljene okoliščine kažejo na to, da je bil vpliv bagra na nastanek škode zgolj posreden oziroma oddaljen.
Vrhovno sodišče zaključuje, da je pritožbeno sodišče zmotno ugotovilo, da je bila nastala škoda posledica bagrove primarne delovne operacije.
odgovornost upravljalca smučišča - poškodba pri smučanju - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - nevarno mesto na smučišču - pojem nevarnega mesta - ograja - prilagoditev hitrosti in načina smučanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dolžna skrbnost - opustitev dolžnega ravnanja - dopuščena revizija
Tožnik se je približeval izteku smučišča in vstopu na žičnico, zaradi česar bi moral v skladu s 24. členom ZVSmuč hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču. Če bi to storil, bi imel več možnosti izogniti se nevarnosti, ki jo lahko predstavljajo prihajajoči smučarji, med njimi tudi taki, ki so izvajali nepravilne premike po smučišču. Posebej je treba tudi poudariti, da odgovornosti za ravnanje neznane smučarke ni mogoče pripisati prvi toženki.
ZPP člen 204, 204/1. OZ člen 147, 147/3, 148, 148/1.
odgovornost države - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi
Sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povročitelja škode nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali v obravnavanem primeru obstaja vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami tožene stranke ter škodo, nastalo tožeči stranki zaradi intervencije v požaru.