KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00009780
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6.
upravljanje družbe - odgovornost poslovodje - skrbnost in odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev škode - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je ravnanje poslovodje ustrezalo pravnemu standardu skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika z vidika pridobitve zadostnih informacij za sprejem poslovne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008661
ZDKDPŠ člen 2. ZZZPB člen 6c, 6c/2, 6/4, 6č. ZPP člen 181, 212, 347, 358. OZ člen 183, 190. URS člen 25, 26. - člen 11, 13. ZPP člen 212, 347, 347/1, 339, 339/2-14.
koncesija - posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo koncesijskih dajatev - upravni postopek - acta iure imperii - podelitev koncesij - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odškodninska odgovornost države - kršitev kontrahirne dolžnosti - podaljšanje pogodbe - dokazno breme - trditveno breme - sklicevanje na priloge - ugotovitvena sodba - pravica do pravnega sredstva
Postopek podelitve (in podaljšanja) kot tudi postopek odvzema koncesije je upravni postopek, saj ministrstvo o podelitvi koncesije odloča z odločbo v upravnem postopku; v tem postopku država nedvomno deluje kot iure imperi.
Ugotovitvena sodba glede na njene učinke na trenutek nastanka zamude nima vpliva.
Pravica do pritožbe je spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem; iz te pravice pa ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZCes-1 člen 3, 3/2.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost lastnika nepremičnine - javna cesta - izključitev odgovornosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlagano abstraktno pravno vprašanje v povezavi s konkretnim primerom ne ustreza navedenim pogojem. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.
zavarovanje odgovornosti - nesreča pri delu - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje (jamstvo) - izključitev zavarovalnega jamstva - samovozni delovni stroj - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Bager je po tem, ko je od podlage privzdignil kos asfalta, prenehal obratovati in je prešel v stanje popolnega mirovanja. Bistveno je tudi, da se je asfaltni kos prelomil šele, ko ga je tožnik s sodelavcem nameraval podložiti in naložiti na žlico. Izpostavljene okoliščine kažejo na to, da je bil vpliv bagra na nastanek škode zgolj posreden oziroma oddaljen.
Vrhovno sodišče zaključuje, da je pritožbeno sodišče zmotno ugotovilo, da je bila nastala škoda posledica bagrove primarne delovne operacije.
odgovornost upravljalca smučišča - poškodba pri smučanju - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - nevarno mesto na smučišču - pojem nevarnega mesta - ograja - prilagoditev hitrosti in načina smučanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dolžna skrbnost - opustitev dolžnega ravnanja - dopuščena revizija
Tožnik se je približeval izteku smučišča in vstopu na žičnico, zaradi česar bi moral v skladu s 24. členom ZVSmuč hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču. Če bi to storil, bi imel več možnosti izogniti se nevarnosti, ki jo lahko predstavljajo prihajajoči smučarji, med njimi tudi taki, ki so izvajali nepravilne premike po smučišču. Posebej je treba tudi poudariti, da odgovornosti za ravnanje neznane smučarke ni mogoče pripisati prvi toženki.
ZPP člen 204, 204/1. OZ člen 147, 147/3, 148, 148/1.
odgovornost države - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi
Sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povročitelja škode nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali v obravnavanem primeru obstaja vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami tožene stranke ter škodo, nastalo tožeči stranki zaradi intervencije v požaru.
odškodnina - poškodba pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - nesrečno naključje
Škodnega dogodka, zaradi katerega se je tožnica poškodovala, to je zdrsa na eni sami grozdni jagodi, ki je ležala na tleh v zbornici, ni mogoče opredeliti drugače kot nesrečnega slučaja, ki se je pripetil tožnici in za katerega toženki ne moreta odgovarjati po načelu krivdne odgovornosti.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 131/2, 150, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
poškodba pri športu - poškodba pri golfu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - profesionalna skrbnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Za krivdno odškodninsko odgovornost zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Sodna praksa je že presegla preozka stališča, da bi morala imeti dolžnost opraviti določeno dejanje zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugemu pravnemu aktu. Nedopustno ravnanje, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar posamezniku nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZVSmuč člen 4, 10. OZ člen 131.
dopuščena revizija - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ledena ploskev zatrjevanih razsežnosti na smučišču predstavljala neprilagojeno, nevarno mesto, na katero bi upravljalec smučišča moral ustrezno opozarjati,
- ali je odločitev sodišča druge stopnje, da sta toženki v celoti odgovorni za tožnici nastalo škodo, materialnopravno pravilna in v skladu z obstoječo sodno prakso.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - navadno materialno sosporništvo - navadno sosporništvo na pasivni strani - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi na pasivni strani nastopata dva toženca, ki sta navadna materialna sospornika. Zoper vsakega od njiju tožnica uveljavlja svoj zahtevek. Opravka imamo z dvema različnima procesnopravnima razmerjema. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije je zato relevantna tista vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vsakega posameznega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017014
ZUreP člen 97. ZUreP-1 člen 103, 106.
prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnost
Razlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 286, 286/a.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - prekluzija dejstev in dokazov - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo
Določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 ne terja protipravnosti ravnanja kot nujne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tega tudi ne terja določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki opredeljuje elemente splošne odškodninske odgovornosti. Teorija v zvezi s splošno odškodninsko odgovornostjo govori o nedopustnosti ravnanja in ne o protipravnosti.1 Člani uprave delniške družbe ravnajo nedopustno, če pri opravljanju svojih nalog ne ravnajo v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika je torej (vsaj) praviloma element same dopustnosti ravnanja in ne nekaj, kar bi bilo iz pojma dopustnosti ravnanja izločeno oziroma postavljeno poleg njega.
Vprašanju, ali so člani uprave tožeče stranke ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, se ni mogoče v celoti izogniti niti s pomočjo pravila proste podjetniške presoje. Pravilo ne izrinja skrbnosti iz presoje ravnanja članov uprave gospodarske družbe, pač pa, upoštevajoč značilnosti poslovnega odločanja v gospodarskih družbah, ki ne dovoljujejo popolnoma racionalnega odločanja (zaradi negotovega okolja, nepopolnih informacij, nepoznavanja vseh alternativ, zaradi nesposobnosti objektiviziranja in kvantificiranja parametrov za odločanje, pomanjkanja časa, raznolikosti ciljev, ki si med seboj nasprotujejo ipd.), kar organizacijska teorija pojmuje kot omejeno racionalnost pri sprejemanju odločitev, vzpostavlja zgolj omejeno področje povsem poslovnega odločanja, ki se izmika presoji sodišča.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka prepozno (šele v trinajsti vlogi) zatrjevala, da ni šlo za odločanje v okviru proste podjetniške presoje, pač pa za pravno vezane odločitve. Prekluzije, določene v 286. in 286.a členu ZPP, zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne omejujejo pa graje subsumpcije konkretnega dejanskega stanu pod pravno pravilo. Stranki lahko izražata svoja pravna naziranja ves čas postopka.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
ZPP člen 11, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - zaslišanje pravdne stranke - zloraba procesnih pravic - odškodninska odgovornost
Pravico stranke do izjave v postopku (pravica do obojestranskega zaslišanja oziroma kontradiktornosti pravdnega postopka) je treba razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
V skladu z določbo 11. člena ZPP predstavlja zlorabo procesnih pravic uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Predpostavka tega pravnega standarda je dolozno ravnanje, torej izkaz takšnega subjektivnega ravnanja enega od udeležencev postopka, ki pomeni uveljavljanje oziroma izvrševanje sodnega varstva z izključnim ali vsaj pretežnim namenom škodovati drugi stranki oziroma namensko (voljno) ravnati v nasprotju z omenjenimi etičnimi načeli oziroma vrednotami.
Nevestnost, ki se kaže v malomarnosti, kot je na primer lahko tudi zmotna presoja utemeljenosti lastnega tožbenega zahtevka ali pa neutemeljenosti nasprotnikovega zahtevka, sama po sebi ni zloraba procesnih pravic.