CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00012136
ZPP člen 214, 254, 339, 360. ZGD člen 258, 258/1, 258/2.
odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - najem letala - veriženje pogodb - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb - navedbe odločilnega pomena - priznana dejstva
Pri oceni odločitev direktorja v konkretni situaciji je treba upoštevati dejansko stanje ex ante, torej dejansko stanje, v katerem se je nahajal direktor v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi, ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje.
Določeni pritožbeni očitki bi lahko bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato je sodišče druge stopnje s tem, ko nanje ni odgovorilo, storilo bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnosti
Obravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012268
OZ člen 239, 239/1, 240. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/4.
dopuščena revizija - pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev pravne podlage tožbenega zahtevka - odškodninska tožba - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - neutemeljeno zaračunavanje DDV - uveljavljanje pravice do odbitka DDV
Trditve tožnice je mogoče obravnavati tudi na podlagi pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Tožnica je zatrjevala, da je toženec z neutemeljenim obračunom 9.000,00 EUR DDV prekršil prodajno pogodbo. Navajala je, da je zaradi postopanja toženca kot samostojnega podjetnika in davčnega zavezanca utemeljeno pričakovala, da bo plačani davek dobila povrnjen. Ker tega statusa toženec ob sklenitvi prodajne pogodbe in izstavitvi računa (v katerem je obračunal DDV) ni več imel, tožnica izkazanega DDV ni mogla odbiti. Tožnica je torej zatrjevala, da ji je nastala škoda v višini 9,000,00 EUR plačanega DDV pri prodaji tovornega vozila, ki bi ga sicer dobila vrnjenega. S tem je podala tudi trditve o vzročni zvezi, tj. da je bil zaradi nepravilnega postopanja toženca (kot davčnega zavezanca) tožničin zahtevek za vračilo DDV zavrnjen. Bistveno je namreč, da je tožnica zaradi toženčeve kršitve pogodbe (obračunu DDV, čeprav ni bil davčni zavezanec) dejansko plačala 9.000,00 EUR kupnine več.
dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje površin za pešce - padec na ledu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivdna odgovornost
Revizija se dopusti glede glede odstopa odločitve sodišč nižjih stopenj od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost, ter od sodne prakse, da v primeru poledenelosti vozišča od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak (II Ips 85/2013, II Ips 353/2009 in II Ips 680/2007).
Glede na ugotovljeno visoko varnostno tveganje konkretne tekme in organizirano skupno potovanje ekstremnih in navadnih navijačev, je napad na konvoj avtobusov s strani ekstremnih navijačev nasprotnega kluba posledica, ki bi jo moral toženec kot organizator potovanja predvideti, in jo je moč pripisati njegovi neaktivnosti v smeri zagotavljanja varnostnih ukrepov.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - javna oseba - objava v tisku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Odškodnine v prejšnjem obdobju (nekje do leta 2005) so bile ustaljene na nekoliko višji ravni kot v vtoževanem obdobju (do škodnega dogodka je prišlo v letu 2010). Odločbe iz 90. let prejšnjega stoletja zato niso (več) primerne za primerjalno analizo.
ZOZP člen 1a-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6.
povrnitev škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posredni učinek direktive - razlaga direktive - doktrina acte clair - euro skladna razlaga prava - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče ne dvomi, da je pravilna razlaga (a) točke drugega odstavka 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES takšna, da je pasivna legitimacija tožene stranke podana zgolj v primeru, če v treh mesecih po tem, ko je oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico vozila, ki je povzročilo nesrečo, ali na njenega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov ni dal obrazloženega odgovora na vse točke zahtevka.
V skladu z načelom skladne razlage prava EU je potrebno 1. točko tretjega odstavka 42j. člena ZOZP razumeti tako, da je pogoj "rešitve zahtevka" izpolnjen, če odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec na odškodninski zahtevek obrazloženo odgovorita v roku treh mesecev. Tak sklep je z vidika ustaljenih metod razlage 42.j člena ZOZP v luči 6. člena Direktive 2000/26/ES logičen. Ker je tožnikov odškodninski zahtevek kot pooblaščenka odgovornostne španske zavarovalnice Zavarovalnica A. zaradi zastaranja pravočasno zavrnila, o zavrnitvi in razlogu zanjo pa obvestila tožnika, je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 42.j člena ZOZP v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 42.j člena ZOZP obstoj pasivne legitimacije toženega zavarovalnega združenja izključen.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - poškodba učenca v šoli - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - dolžno nadzorstvo - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Z navedbo nasprotne, tožene stranke je tožnik začrtal spor v subjektivnem smislu in zato je moralo sodišče ravnanje te tožene stranke presojati s stališča predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi ugotovilo, da povzročitelj škode ni bil prvi toženec, ampak zato, ker je presodilo, da njegovo ravnanje ni bilo protipravno. Presojalo je torej (ugotovljeno) ravnanje prvega toženca. Ravnanje sošolca A. A. tudi pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno kot ravnanje, ki bi izključevalo odgovornost prvega toženca. Sodišče druge stopnje torej relevantnega dejanskega stanja ni ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje.
Dejstvo, da je prvi toženec pritekel na napačen konec vrste dijakov, je bilo resda v nasprotju z navodili profesorice športne vzgoje, a samo po sebi nikakor ne protipravno (nedopustno) dejanje in tudi tek je logičen in predviden pri uri športne vzgoje. Gre za normalno, pričakovano, pri določenih vajah celo obvezno gibanje v okviru tega učnega predmeta.
Presoja sodišč druge in prve stopnje, da je šola pri uri športne vzgoje v konkretnem primeru ravnala s potrebno dolžno skrbnostjo, temelji na ugotovitvah, da sta pouk in izvajanje vaj potekala povsem normalno, neagresivno, brez posebnosti; da je bila učiteljica med poukom ves čas prisotna, vodila in nadzorovala je učno uro in izvedbo vaj; da je do škodnega dogodka prišlo nenadno, hipno, zaradi česar ga ni mogla predvideti in preprečiti; da je šlo za povsem povprečen razred dijakov (in ne "problematični" razred, poln nasilja in izrečenih vzgojnih ukrepov). Razlogov, ki bi šoli narekovali poostreno nadzorstvo ali posebno ukrepanje, ni bilo, nerealno pa je pričakovanje, da bi lahko profesorica športne vzgoje ves čas nadzorovala gibanje prav vsakega dijaka.
odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - nevestno zdravljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče druge stopnje odgovorilo na bistvene pritožbene očitke in da je tudi pravilna njegova ocena, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, zakaj ocenjuje, da so bili znaki vnetja maternice res tako neizraziti, da je zdravstveno osebje ravnalo strokovno pravilno, ker ni prej začelo z bolj invazivnimi posegi.
Utemeljeno je opozorilo tožnice, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do vnetja prišlo zaradi vdora telesu lastnih bakterij in ne zaradi tkiva v maternici. Takšne ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. Zato je napačen tudi nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, kakšne posledice je imel ostanek posteljice na vnetje maternice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011034
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - prehod terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - učinki odstopa terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do revidentke kot naročnice že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena, in ali je pritožbeno sodišče bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodajna pogodba - pogodbena škoda - premoženjska škoda - odgovornost nepremičninskega posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravne napake - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - čas nastanka škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - dopuščena revizija
Ker projektne dokumentacije in komunalnega priključka tožnika nista pridobila, jima stroški v zvezi z njima še niso mogli nastati. Zato še ne moremo govoriti o zmanjšanju njunega premoženja. Niti ne moremo govoriti o gotovi bodoči škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta sploh poskrbela, še manj, da jima bodo pri tem nastali stroški v vtoževani višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00016776
OZ člen 131, 150, 619. ZVZD-1 člen 25. Uredba o spremembi uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2003) člen 1.
prevzem delavca na delo - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - odgovornost delodajalca - odgovornost naročnika del - odgovornost lastnika objekta
Vse, kar B. povezuje s škodnim dogodkom, je okoliščina, da se je zgodil v njenem objektu, pri remontu njenih naprav (premogovnega traku oziroma vozička). Na podlagi tega pa niti, če bi zaradi okoliščin, ki jih revizija izpostavlja kot posebne, to je delo v tunelu, polnem prašnih kovinskih delcev, tožnikovo delo lahko opredelili kot nevarno, B. ne bi bilo mogoče pripisati objektivne odgovornosti za tožnikovo škodo.
Da v določbah OZ iz 619. člena in naslednjih, ki urejajo pogodbo o delu, podlage za odgovornost naročnika del za škodo iz telesne poškodbe, ki jo pri opravljanju naročenega posla utrpi tisti, ki ga opravlja, in ki nastane v okoliščinah konkretnega primera, ni.
ZPP člen 8, 239, 243, 245, 245/3, 252, 254, 254/2. OZ člen 131, 187.
povrnitev premoženjske škode na objektu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Sprejeta dokazna ocena sodišč nižjih stopenj je logična in konsistenta, saj sta po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) sprejeli mnenje, ki je bolj prepričljivo, pri tem pa mnenja izvedenca Boha nista prezrli; le nista ga sprejeli, kar sta korektno obrazložili.
Pogled na nedokončano gradnjo ne pomeni pravno priznane škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00011039
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 30, 30/1.
predlog za dopustitev revizije - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu - letalska nesreča - pojem tretje osebe - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.