OZ člen 131, 174, 174/2. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba, utrpeljena v prometni nesreči - izgubljeni zaslužek - denarna renta - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine in rente
O zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka na podlagi drugega odstavka 174. člena OZ se odloča na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. Ker gre za bodočo škodo od tožnika sicer ni mogoče zahtevati, da z gotovostjo dokaže, kakšen zaslužek bi ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo. Vendar mora izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50%. Na to, kakšen bi bil oškodovančev zaslužek v prihodnosti, je mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah (prejemkih) v preteklosti.
sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost
Glede povrnitve premoženjske škode ZVPSBNO v 21. členu posebej predpisuje objektivno odgovornost države in uporabo meril za odmero odškodnine iz 4. in 16. člena tega zakona, v ostalem pa napotuje na uporabo določb obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode. Prav v vseh relevantnih določbah (26. člen Ustave, 131. člen OZ, 21. člen ZVPSBNO) pa je popolnoma jasno predpisana odgovornost za škodo, povzročeno z nedopustnim ravnanjem. Brez vzročne zveze med konkretnim protipravnim ravnanjem državnih organov (v obravnavanem primeru pravdnega sodišča) in nastalo škodo zato ne more biti odškodninske odgovornosti države.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00023401
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo, da je pritožbena navedba, da toženec ni pridobil informacij o finančnem stanju poslovnega subjekta, s katerim je sklepal posel, nedovoljena pritožbena novota in se zato o njej ni izreklo,
- ali je tožena stranka ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ko je kljub temu, da pogodbena stranka ni prostovoljno plačala kupnine, unovčenje menice ni bilo uspešno, tožeča stranka pa je prišla do poplačila šele s prodajo nepremičnine, soglašala z novo dobavo blaga pogodbeni stranki po isti pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00020119
OZ člen 357. ZOSRL člen 159, 162. Uredba (ES) št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč člen 1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
povrnitev premoženjske škode - terjatev iz zavarovalne pogodbe - letalska nesreča - balonarska nesreča - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe - stroški zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - Uredba (ES) 889/2002 - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nadaljnja škoda - zvišanje tožbenega zahtevka - prekinitev zastaralnega roka - acte claire - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok, bi bila v nasprotju z zavezujočo in neposredno uporabno Uredbo (ES) št. 889/2002, konkretno z njeno povsem jasno in nedvoumno določbo Priloge (acte clair), po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke […] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Razen tega zastaralni rok odškodninskega zahtevka ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok.
Vendar bi zastaralni rok, kot je urejen v Prilogi Uredbe v primerih, kakršen je obravnavani, ob stališču sodišča prve stopnje izvotlil pravico do sodnega varstva. Kadar bi institut zastaranja izvotlil načelo učinkovitega sodnega varstva, kot je določeno v 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je nujna razlaga, po kateri vložitev zahtevka za posamezno vrsto škode pomeni prekinitev zastaralnega roka tudi glede morebitnih zvišanj zahtevka zaradi naknadno nastale ali ugotovljene škode, kot so v obravnavanem primeru novi (dodatni) stroški zdravljenja (tožnica je namreč pravočasno, že v tožbi zahtevala povrnitev stroškov zdravljenja). Taka razlaga je tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je dala glede tega dokaj jasen odgovor. Strniti ga je mogoče takole: če je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med postopkom izvajanja dokazov (največkrat iz mnenja izvedenca), zvišala zahtevek, se šteje, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe.
zavarovanje civilne odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - padalstvo - skok s padalom v tandemu - oprostitev odgovornosti - soodgovornost oškodovanca - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se od tistega, ki se izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, pričakuje, da bo sam skrbel za svojo varnost. Organizator še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi.
Za skok s padalom v tandemu se je tožnik odločil sam prostovoljno, očitno zaradi atraktivnosti in vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanec tožene stranke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnikom in zavarovancem tožene stranke.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. ZUPUDPP člen 2. OZ člen 131. URS člen 2, 26.
urejanje prostora - državni prostorski načrt - sprememba namembnosti zemljišča - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - nezakonitost podzakonskega predpisa - prekoračitev pooblastila - kvalificirana stopnja napačnosti - subsidiarnost odškodninskega varstva - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - pravica do pravnega sredstva - pristojnost pravdnega sodišča - pristojnost upravnega sodišča - postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Pri presoji, ali razlaga določb o delegirani pristojnosti dosega standard protipravnosti kot nosilne predpostavke javnopravne odškodninske odgovornosti države, je treba upoštevati utrjeno stališče sodne prakse, da so ravnanja oblastnih organov protipravna le v primerih kvalificirane stopnje napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne.
Nadaljnja večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je subsidiarnost tega varstva. Gre za skrajno sredstvo, ultimum remedium. Iz načela subsidiarnosti izhaja zahteva po izčrpanju pravnih sredstev.
Vprašanje, ki ga je zato treba najprej razrešiti, je, ali imajo tožniki pravno sredstvo, s katerim bi izničili vpliv sporne Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru na njihov pravni položaj. Zoper Uredbo tožniki trenutno (še) nimajo neposrednega pravnega sredstva. Vendar to še ne pomeni, da so tožniki brez pravnega varstva. Če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. Posledice zatrjevane nezakonitosti Uredbe bi bilo mogoče sanirati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnost
Ni dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
Četudi je bila notarki znana "veriga poslov", ti posli medsebojno niso bili povezani tako, da bi ji omogočali, da sama z vrnjeno varščino poplača kredit. Notar namreč ne more prevzeti vloge razsodnika in v primeru nesoglasij ali zapletov posebej raziskovati sporne okoliščine med strankami, izvajati dokazov ali celo odločati v prid ene ali druge stranke, tudi s tem, da neupravičeno (brez pooblastila upravičene osebe) zadržuje denarna sredstva na svojem računu. Vsak udeleženec obligacijskega razmerja mora predvsem sam proučiti ekonomske učinke pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019596
OZ člen 131. ZPP člen 367, 367/2.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odstop od predpogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - običajno poslovno tveganje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solidarnost na upniški strani
Nastalo škodo zaradi odstopa od predpogodbe je zato mogoče pripisati predvsem normalnemu poslovnemu tveganju, ki sta ga sprejela ob dejstvu, da v najem ponujata poslovni prostor v etažni lastnini, kjer je sodelovanje z drugo etažno lastnico oteženo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delodajalca - vojak - skok s padalom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za poškodbo, ki je tožnici nastala ob udeležbi na Evropskem padalskem prvenstvu v A. in ali gre pri tem za poškodbo pri delu?
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravilna razlaga zakona - zastaranje davčne obveznosti - analogna uporaba OZ - pretrganje zastaranja
Ali je upravni organ ravnal protipravno, ko je na napačen način uporabil pravni predpis, se presoja v vsakem primeru posebej. Pri tem se upošteva predvsem (ne)jasnost pravnega predpisa. Čim več možnih razlag. ki jih je mogoče argumentirano zagovarjati, ponuja, toliko več manevrskega prostora ustvarja za ravnanje državnega organa in s tem tudi prostora, znotraj katerega njegovega ravnanja ni mogoče prepoznati kot protipravnega. V tem smislu zagovarja sodna praksa stališče, da ravnanje znotraj pooblastil za odločanje ne pomeni protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00018951
ZPP člen 341, 355. OZ člen 104, 104/2.
sprememba sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - povrnitev materialne škode - odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost - razveza predpogodbe - jasno pogodbeno določilo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode
Revidentka je sodišču druge stopnje očitala zmotno uporabo 355. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni (na obravnavi) dopolnilo postopka in odpravilo pomanjkljivosti, vendar očitek ni utemeljen. Sodišče druge stopnje namreč sodbe sodišča prve stopnje ni spremenilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar bi narekovalo dopolnitev postopka in opravo obravnave na drugi stopnji, temveč zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot to izhaja iz njegovega sklicevanja na 341. člen ZPP. Sodišče druge stopnje ni ugotavljalo novih dejstev, temveč je ugotovljena dejstva drugače materialnopravno presodilo.
V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost glavnega izvajalca - podizvajalci - opustitev - uporaba tehnično neustreznega orodja - soprispevek - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - odškodnina v obliki denarne rente - normalen tek stvari - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije zoper sklep
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa.
Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - bodoča škoda - vzročna zveza - pravica do zasebne lastnine
Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka).
Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - z razlastitvijo povezani stroški
V primeru odškodnine zaradi razlastitve je eden od zakonskih pogojev za povračilo škode to, da je oškodovanec v času razlastitve lastnik odvzetih zemljišč.