odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - skrbnost dobrega strokovnjaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - vmesna sodba
Vrhovno sodišče pritrjuje pravni presoji sodišč nižjih stopenj, da brazgotina zaradi laparoskopskega posega ne predstavlja indikacije za opravo poroda s carskim rezom, kar je potrdil tudi izvedenec medicinske stroke. Odločitev o vaginalnem porodu je bila tako skladna s pravili stroke in zato v konkretnem primeru ni šlo za zdravniško napako, posledično pa tudi ni podana odgovornost prvo tožene stranke na tej pravni podlagi.
Glede na ugotovitve izvedenca je na mestu očitek sodišč prve in druge stopnje, da bi morala tožnica bolj natančno opredeliti kakšno vzdrževanje bi moral zavarovanec toženke zagotoviti in v kakšni vzročni zvezi naj bi bilo neustrezno vzdrževanje s požarom. Takšna zahteva sodišča za tožnico po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja nemogočega dokaznega bremena.
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja stavbe - nedopustno ravnanje - protipravnost - civilni delikt - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - povrnitev materialne škode
Tožbeni zahtevek temelji na protipravnem ravnanju prve toženke kot denacionalizacijske zavezanke, ki je v tem, da je po uveljavitvi ZDen na nepremičnini, glede katere je obstajala dolžnost vrnitve, zgradila objekt, vrnitev v naravi pa zaradi tega ni bila (več) mogoča in je zato tožnik dobil v denacionalizacijskem postopku vrednostno manj, kot je vrednost v naravi vrnjene nepremičnine. Podlaga takšnemu zahtevku je nedopustno ravnanje oziroma civilni delikt, torej splošna pravila civilnega prava o povrnitvi škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00022382
ZPP člen 142, 142/4, 318. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - tehtanje ustavnih pravic - protipravnost - zamudna sodba - osebna vročitev - vročanje v hišni predalčnik - velikost poštnega predalčnika - velikost poštne pošiljke - fikcija vročitve - nastop fikcije - povrnitev nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ker je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben), in ali mora biti naslovnik v takšnem primeru na vrnitev konkretne pošiljke sodišču posebej opozorjen,
- ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A. in B. B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.
Prva toženka ugovora zastaranja zaradi zvišanega zahtevka v pritožbi ni uveljavljala, zato izpodbijana sodba ne more biti pomanjkljiva, če odgovora ne vsebuje.
Sodna praksa je enotna glede stališča, da je treba zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva v primeru, ko tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med postopkom izvajanja dokazov (največkrat iz mnenja izvedenca), zviša zahtevek, šteti, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022799
ZNP člen 37. ZDen člen 57, 57/2, 73. ZPP člen 83, 227, 286, 286/1, 371, 371/2, 374, 374/3. ZGD-1 člen 523.
denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizija
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank in hranilnic po Narodni banki FLRJ. Gre namreč za družbeno reformo, ki na novo vzpostavi pravni položaj bančnih subjektov. Prenos funkcije oziroma pristojnosti iz enega samostojnega pravnega subjekta (Narodna banka FLRJ) na drug samostojen pravni subjekt (KB Celje), ki je ustanovljen z namenom decentralizacije sistema, po analogiji gospodarskopravnih predpisov ne pomeni univerzalne sukcesije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022987
ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - premoženjska korist - izgubljena korist - ugotavljanje koristi - stanje nepremičnine - trditveno in dokazno breme - izračun izgube donosa katastrskega dohodka kmetije - dopuščena revizija
Pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen je treba izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu. Vendar je ugotovljeno stanje nepremičnine zgolj izhodišče pri presoji, kakšno (konkretno) premoženjsko korist bi upravičenec (lahko) imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Trditveno in dokazno breme je na upravičencu, izračun izgubljene koristi pa je v vseh tovrstnih pravdah hipotetičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022801
ZPP člen 2, 7, 12, 337, 370. OZ člen 239.
finančni leasing - pogodba o finančnem lizingu - finančni lizing nepremičnin - predčasni odkup - vpis v zemljiško knjigo - sprememba predmeta pogodbe - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - velikost solastnega idealnega deleža - sprememba velikosti - povrnitev premoženjske škode - odgovornost dajalca leasinga - protipravnost ravnanja - konkretizacija tožbenih navedb - pomanjkljiva trditvena podlaga - seznanitev z listinami in dokazi - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - revizija zoper sklep - obrazloženost revizije - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica sama zavračala zaključek lizinga s predčasnim odkupom predmeta lizinga na način, ki ji ga je ponudila toženka - to je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Tak način ne bi terjal sklepanja nobenih aneksov k Pogodbi o lizingu, saj bi se lahko pravilni podatki o idealnem deležu navedli v kupoprodajni pogodbi. Tožnica v postopku ni trdila, da tudi ta način zemljiškoknjižno ne bi bil izvedljiv oziroma pojasnila, zakaj naj bi bil neizvedljiv.
Že iz njene temeljne teze, da naj bi jo toženka oškodovala, ker naj bi z zavračanjem sklenitve aneksa k Pogodbi o lizingu onemogočila zemljiškoknjižno izvedbo prenosa lastninske pravice, izhaja, da tožnica oškodovanje pravzaprav vidi v tem, da naj bi nazadnje sploh ne mogla postati lastnica stanovanja, ne pa v razliki v velikosti idealnega deleža na skupnih prostorih.
Vrhovno sodišče namreč ni le tretja instanca, ki bi ponovno presojala vse pritožbene navedbe, temveč v skladu s svojo ustavno vlogo kot najvišje sodišče v državi sprejema stališča o pomembnih pravnih vprašanjih in s tem soustvarja pravo. Revizijo zato obravnava le v tistem delu, ki revizijske razloge uveljavlja obrazloženo. Del, ki je v celoti dobeseden prepis pritožbe in ne polemizira s konkretnimi odgovori pritožbenega sodišča na pritožbo, temu standardu ne zadosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022473
OZ člen 164, 164/4. ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev premoženjske škode - uničenje stvari - restitucija - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - dopuščena revizija
Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da že dejstvo, da tožnikove stvari niso uničene, zadošča za oceno, da gre za izjemen primer, ki opravičuje le restitucijo. Restitucija namreč pomeni, da bi bilo treba vskladiščene stvari v naravi vzpostaviti v takšno stanje, v kakršnem so bile ob izpraznitvi stanovanja.
pravica do povrnitve škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Institut pravnomočnosti je tisti, ki zagotavlja pravno varnost in ne dopušča ponovnega razpravljanja o že rešenih vprašanjih. Vendar pa to ni ovira za presojanje morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnih (pravosodnih) organov. Je pa takšen spor ultima ratio - namenjen je namreč varstvu oškodovanca, ki nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti zaradi ravnanja sodišč ta, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe, saj se o teh vprašanjih ne razpravlja v postopku, ki za to ni predviden.
Ker stranka v vloženi pritožbi ni uveljavljala razlogov, na katerih v tem sporu utemeljuje odškodninsko odgovornost države, izrednih pravnih sredstev pa ni vložila, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pretrgala vzročno zvezo med procesno kršitvijo sodišča prve stopnje in v tem postopku zatrjevano premoženjsko škodo v obliki izgube spornih nepremičnin.
insolventnost družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - omejitev odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - višina škode - dopuščena revizija
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00021175
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - prometna nesreča - pobeg s kraja nesreče - uporaba motornega vozila - dolžnost nadzora - dolžna skrbnost - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je višje sodišče z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni (da so bili dostopni tako njegovim otrokom kot delavcem), prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank.
ZPP člen 7, 212, 350, 350/2. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 9.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča pri delu - zdrs na spolzkih tleh - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - dopuščena revizija
S tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na v pritožbenem postopku neprerekano ugotovitev iz sodbe sodišča prve stopnje, ni prekoračilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Toženka z izpodbijanjem zaključka, da je tožnica glede na navodila delodajalca in priganjanje sodelavcev zaradi izpolnjevanja norme morala ves čas hiteti, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnica pri opravljanju dela ravnala neskrbno oziroma nepazljivo, je utemeljen sklep o toženkini izključni odgovornosti za škodni dogodek iz razloga, ker njen zavarovanec ni poskrbel za varne delovne pogoje.
poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč
Sodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00021163
ZPlaP člen 24, 24/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili tretji odstavek 24. člena Zakona o plačilnem prometu,
- ali je pravilna materialnopravna presoja nižjih sodišč, da je ravnanje tožnika, ki ni uporabil priporočenega dodatnega varnostnega gesla, razlog za popolno razbremenitev odgovornosti toženke.
KOMUNALNA DEJAVNOST - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00020951
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. URS člen 26. OZ člen 131.
upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan.
Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale.
Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu šestega odstavka 79. člena ZPNačrt. Z odpravo odločbe in njenih posledic je tako nastal položaj, ko pogoj iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt ni bil (več) izpolnjen. To pomeni, da o plačilu komunalnega prispevka ni bilo odločeno v zakonsko določenem roku, zato njegovo plačilo ni več predstavljalo pogoja (in s tem ovire) za izdajo gradbenega dovoljenja.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina odškodnine - izsiljevanje prednosti v križišču - vožnja brez vozniškega dovoljenja - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - tuja pomoč v času zdravljenja - urna postavka - stroški prevoza - zakonske zamudne obresti - načelo zaupanja v cestnem prometu - stroški za tujo pomoč - tuja pomoč v času bivanja v zdravstveni ustanovi - stroški doplačila za enoposteljno sobo - prispevek oškodovanca k nastanku škode
Tako po teži kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa kot po odločilnosti zavarovančevega ravnanja za nastanek škode, je tožnikov prispevek, ki je zgolj v tem, da je v trenutku, ko se je moral odločati instinktivno in tako rekoč v delcih sekunde, zavoljo neizkušenosti (ki je imela svoj vzrok tudi v dejstvu, da ni imel vozniškega dovoljenja) v hipu, ko ni bilo nobenega časa za razmislek, izbral neustrezen način reševanja, neprimerljivo manjši od zavarovančevega in zagotovo ne večji od 10%.
Na načelo zaupanja v cestnem prometu se lahko sklicuje tožnik, ki je v križišču vozil naravnost - in ne povzročitelj nesreče, ki je z grobo kršitvijo temeljnega pravila o varnosti prometa z zavijanjem v levo (z izsiljanjem prednosti) tožniku zaprl pot.
Tožnik ni upravičen do povračila premoženjske škode iz naslova tuje pomoči za čas bivanja v bolnišnici in zdravilišču.
Bivanje v enoposteljni sobi v času rehabilitacijskega zdravljenja v zdravilišču v današnjih socialnih razmerah ne pomeni nadstandarda, do katerega oškodovanec ne bi bil upravičen, ampak pričakovan minimalen bivanjski standard. Če bi si moral tožnik hotelsko sobo deliti še z drugimi osebami, bi sodišče to okoliščino moralo upoštevati pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, in sicer kot nevšečnost v zvezi z zdravljenjem.