Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana protipravnost ravnanja druge toženke in ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med neudeležbo druge toženke na naroku dne 9. 9. 2008 in vtoževano škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - varovanje otroka s posebnimi potrebami - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Za ugotovitev, ali je bil varovanec zavarovanke toženke res nepredvidljiv, agresiven, (pre)močan ter zato neobvladljiv, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, zato je ta dejstva smelo ugotavljati z zaslišanjem prič, ki so bile z njim v dnevnih stikih.
Delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami sicer spada med poklice z nekoliko povečanimi tveganji za nastanek škode, a gre v konkretni zadevi vendarle za še sprejemljive rizike. Kot nevarno dejavnost, ki povzroči objektivno odškodninsko odgovornost, je mogoče šteti le dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi. Nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem s še tako skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti nastanka škode, lahko pa povečana nevarnost izhaja iz posebnih okoliščin, v katerih je bila sicer nenevarna dejavnost izvajana. Tudi okoliščine, v katerih je bila dejavnost izvajana, ne utemeljujejo sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi indicirala objektivno odškodninsko odgovornost.
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka varovanec v šoli in v stiku s tožnico ni bil neobvadljiv ali agresiven, da tožnica ni nikoli obvestila delodajalca, da ga ne bi mogla obvladati, je pravilna tudi odločitev, da v ravnanju zavarovanke toženke ni mogoče najti pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale njeno krivdno odgovornost.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru tožniku prisojena primerna in pravična odškodnina iz naslova posameznih postavk nepremoženjske škode.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 374, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - nepremoženjska škoda - obrazložitev sodbe - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže v delu glede stroškov, sicer se zavrne. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
sklepčnost tožbe - nedeljive obveznosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - skupnost dedičev - aktivna legitimacija
Ko eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, lahko zahteva le vrnitev stvari v zapuščino, ne pa njene izročitve njemu kot dediču; ker gre za pozitivno aktivno ravnanje v korist vseh udeležencev materialnopravnega razmerja oziroma v korist dediščinske skupnosti, udeležba vseh dedičev ni nujna.
Tožnica bi torej lahko vložila tožbo sama, vendar pa zaradi obstoja nerazdeljene dediščinske skupnosti le v korist vseh dedičev oziroma te skupnosti.
OZ člen 103, 111, 111/2, 468, 468/1-3, 480, 480/1.
kupoprodajna pogodba - pes - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - vrnitev kupnine - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzivni rok - pretrganje roka - dopuščena revizija
Pravica kupca, da odstopi od pogodbe, je po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ eno izmed upravičenj, ki spada med jamčevalne zahtevke, za katerega uveljavitev velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Ker pa odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje. Zadošča, da izjavo naslovnik prejme do izteka roka iz 480. člena OZ.
Kondikcijski zahtevki, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, ne sodijo med jamčevalne zahtevke in zanje ne velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Zanje veljajo splošna pravila o prenehanju pogodb in zastaranju terjatev.
Tudi uveljavljanje odškodnine (zahtevka za povrnitev stroškov, ki jih je imela tožnica zaradi poskusa odprave napake) ni posledica stvarne napake, ampak posledica odstopa od pogodbe. Za zahtevek, ki bi temeljil na pravilih o jamčevanju za stvarne napake, bi šlo, če bi bila napaka odpravljena; povrnitev stroškov bi tedaj tožnica lahko zahtevala (le) kot odškodnino zaradi zagotovitve pravilne izpolnitve pogodbe. Ker pa napaka ni bila odpravljena in je prišlo do odstopa od pogodbe, niso relevantna določila o jamčevanju (konkretno drugi in tretji odstavek 468. člena OZ), ampak določila o prenehanju pogodb, konkretno 103. člen OZ (v zvezi s prvim odstavkom 111. člena OZ).
URS člen 26. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
Revizijska navedba, da je upravljavec smučišča zaradi ekonomskih razlogov na smučišču dopuščal anarhijo, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja zaključek niti o njegovi objektivni odgovornosti niti o opustitvi dolžnega nadzora na smučišču.
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027444
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - rumeni tisk - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00027345
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 337, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje odgovornosti delodajalca - plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - splošni zastaralni rok - subjektivni in objektivni zastaralni rok - rok, določen v letih - triletni zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaralnega roka - materialni prekluzivni rok - zapadlost odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - dolžna skrbnost - dospelost terjatve - nastanek škodnega dogodka - namenska razlaga - zaključek zdravljenja - bolniška odsotnost - vrnitev na delo - uporaba argumenta specialnosti - dopuščena revizija
Začetek teka zastaranja odškodninskega zahtevka je treba presojati po 352. členu OZ, torej brez dodatnega enodnevnega zamika po tem, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, zastaranje pa nastopi s potekom treh let.
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja torej časovno ne sovpadata zmeraj. Odškodninska obveznost namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno védenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevno škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. To pomeni, da je lahko z vidika oškodovančevega védenja o obsegu škode tudi pri zastaranju odškodninskih terjatev v končni fazi upošteven prvi naslednji trenutek/dan po koncu obdobja, ko je zdravljenje še potekalo in je škoda do zadnjega trenutka (zaključka) zdravljenja še vedno nastajala. V tem primeru enodnevni zamik ni posledica uporabe 336. člena OZ, temveč oškodovančevega védenja, ki časovno ne sovpada z zaključkom zdravljenja.
odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dopuščena revizija
Pravna vprašanja, glede katerih je bila revizija dopuščena (odmera odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), so v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno rešena
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00041022
OZ člen 1022. ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 377.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - revizija kot prepis pritožbe - odškodninski spor - trditveno in dokazno breme
Ponavljanje pritožbenih navedb, na katere je stranki že odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, predstavlja neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 153, 153/1, 153/2, 352, 352/1.
dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - soprispevek oškodovanca - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (153. člen Obligacijskega zakonika), ko je presodilo, da je temelj zahtevka podan v višini 40 %, v preostanku, to je v višini 60 %, pa je tožnica sama odgovorna za nastalo škodo;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 352. člena Obligacijskega zakonika), ko je presodilo, da škoda iz naslova tuje pomoči, ki se uveljavlja za obdobje 1 leta in 10 mesecev, torej do septembra 2013, ni zastarana.
OZ člen 177. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1. ZMed člen 6.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - lastnik gospodarske družbe - relativno javna osebnost - odškodninska odgovornost - kršitev novinarske etike - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
ZMed člen 6. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027120
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 133, 133/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - višina odškodnine - zmanjšanje odškodnine - prekomerne imisije - hrup - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine prvi, četrti, peti, sedmi in osmi tožeči stranki.