odškodninska odgovornost države - policija - vzročna zveza - ugoditev predlogu - kriminalistična policija - neustrezno delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ocena sodišča druge stopnje, da bi bil tožnik glede odprave premoženjske škode po normalnem teku stvari postavljen v boljši položaj, če bi bila izvedba preiskovalnih ukrepov strokovno pravilna, zadošča za obstoj pravnorelevantne vzročne zveze in obsodbo države na plačilo odškodnine zaradi odprave škode.
odgovornost delodajalca - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - poledenela tla - hoja po poledenelih tleh - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - občasno delo - čiščenje snega
Zasneženo in spodaj poledenelo dvorišče ni nevarna stvar v pomenu, na katerega odškodninsko pravo navezuje odškodninsko odgovornost zaradi nevarne stvari. Pravni subjekt je namreč imetnik dvorišča. Dvorišče ni nevarna stvar. Sneg in zmrzal sta naravna pojava. Za naravne pojave pa pravnim subjektom ni mogoče pripisovati objektivne odškodninske odgovornosti. Tudi hoja po zasneženi in poledeneli površini v času zimskih razmer ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v tem letnem času neobičajna in ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po takšnem terenu opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu določila iz drugega odstavka 131. člena OZ. Tudi ni bistveno, ali je ledena površina vidna ali se nahaja pod snegom. Še vedno gre za naravni pojav.
Vse povedano veja tudi za kidanje snega. Gre za običajno zimsko dejavnost, ki jo opravljajo zasebniki na lastnih površinah, kakor tudi na službenih površinah, kadar tako nanesejo razmere (npr. na parkirišču, pločniku pred poslovalnicami, gostilnami, trgovinami, šolami, na dvoriščih itd.). Prav zato, ker gre za običajno dejavnost, iz katere tudi ne preti življenjsko izreden obseg škode, je ni mogoče pripisati pod pojem nevarne dejavnosti v pomenu odškodninskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00081889
URS člen 26, 35, 36. ZNPPol člen 56. ZKP člen 214, 215.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ocenili, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti tožene stranke?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00079617
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPod člen 21, 21/2. ZGD-1 člen 263. URS člen 22.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
regresni zahtevek ZPIZ - predlog za presojo ustavnosti
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je senat drugostopenjskega sodišča ravnal zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravicami do kontradiktornega postopka, ker v predmetni zadevi ni razpisal glavne obravnave, ko je spoznal, da je za odločitev o višini nastale škode (izgubljenega dobička) bistveno vprašanje o količini posredovanja klicev za zaključevanje v omrežje tožene stranke preko tranzitnih operaterjev, čeprav sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem sploh ni ugotavljalo, pa so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale?
odškodnina - enotna odškodnina - višina - poseg v osebnostno pravico - človekovo dostojanstvo
V konkretnem primeru gre za poseg v tožnikovo osebnostno pravico, v njegovo dostojanstvo. To pa terja odmero enotne odškodnine in ne njenega cepljenja v posamezne odmere navedenih zakonskih postavk, kot sta to storili sodišči prve in druge stopnje. Merila in kriteriji iz 179. člena OZ lahko služijo le kot napotki pri njeni odmeri. Vsa nepremoženjska škoda ima že na ustavnopravni ravni skupen normativni vir - 35. člen Ustave. Škodne oblike iz 179. in 181. člena OZ pa so v primerih, kakšen je sporni, le posamezni vidiki enotnega škodnega doživljanja. Na zaključek o določanju enotne odškodnine v tovrstnih primerih neposredno napotuje določba 181. člena OZ, po kateri ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznovi dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Ne izključuje sicer denarne odškodnine odmerjene z drugačno metodologijo - po posameznih oblikah pravno priznanih škod iz 179. člena OZ, vendar le, če so se te pojavile v posebej izraziti obliki v razmerju do drugih oblik škod. V spornem primeru pa je tožnik utrpel medsebojna tesni preplet in pogojevanje vseh posledic v različnih sferah njegove psihofizične entitete - tako psihosomatske telesne bolečine kot posledico strahu, ki je celo prerasel v del zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obliki postravmatske stresne motnje in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so tako delno posledica utrpljenega hudega strahu. Ločevanje teh mnogoplastnih in sočasnih hudih težav bi bilo neprimerno in neživljenjsko. Vse to torej vodi k zapolnitvi standarda pravične odškodnine v oblliki enotne odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00079186
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00079016
ZPP člen 215, 254, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 399. URS člen 22, 25.
plačilo odškodnine - malomarno zdravljenje - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - realno znanstveno tveganje za napako - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde - pravilnost dokazne ocene - imenovanje novega izvedenca
Po utrjeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za imenovanje novega izvedenca ni podan samo v primeru, ko z zaslišanjem izvedenca ni mogoče odpraviti utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, temveč tudi tedaj, ko je izvedenec izvedensko mnenje opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Gre za izjemne primere, ko je predlog za novega izvedenca utemeljen oziroma ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Zunaj pravde pridobljeno izvedensko mnenje je po ustaljeni sodni praksi del trditvene podlage strank, ki ga je treba upoštevati v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu. Če so med pravno pomembnimi dejanskimi ugotovitvami v zunaj pravde pridobljenem mnenju in sodnem izvedenskem mnenju razlike, se mora sodišča do njih vsebinsko opredeliti in se ne sme zadovoljiti s pavšalno oceno o bolj prepričljivem sodnem izvedenskem mnenju.
Vsakršna zahteva po dodatnem utemeljevanju razlogov za imenovanje novega izvedenca bi v konkretnih okoliščinah pomenilo za tožnico, ki je na izjemno zahtevnem in zapletenem medicinskem področju laik, nesorazmerno breme. Tožnica je uspela s svojimi vsebinskimi trditvami zasejati razumen dvom v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Tega dvoma ni mogoče odpraviti drugače kot s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke.
ZKP člen 13, 201, 201/1, 201/1-1, 307, 307/2, 307/4, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. URS člen 30.
povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - neutemeljen pripor - nedovoljeno ravnanje - priporni razlogi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - priporni razlog begosumnosti
Iz določbe tretjega odstavka 542. člena ZKP ne izhaja, da mora obdolženec ravnati storitveno. Določeno je le, da mora ravnati nedovoljeno, skladno z ustaljenim pojmovanjem pa so tovrstna ravnanja lahko storitve kakor tudi opustitve.
Priporni razlog begosumnosti ni bil podan zgolj zato, ker je bil tožnik zaposlen v tujini in se ni udeležil glavne obravnave, ampak predvsem zato, ker je pomembno dejstvo zaposlitve (in bivanja) v tujini zamolčal; še več, lažno je navedel, da je brezposeln in da prebiva na naslovu v Sloveniji.
Pri nedovoljenem ravnanju obdolženca, ki je privedlo do odreditve pripora, gre za celoto okoliščin, ki jih v konkretnih okoliščinah primera ni mogoče umetno deliti na dva ločena dela. Čeprav je bil tožniku najprej odrejen pripor kot disciplinski ukrep za zagotovitev navzočnosti, nato pa pripor iz razloga begosumnosti, so okoliščine, ki so narekovale začetno odreditev pripora, v bistvenem ostale nespremenjene.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - podizvajalec - gradbišče - delo v tujini - varnost in zdravje pri delu
Odškodninska odgovornost "dejanskega delodajalca" se je v sodni praksi vzpostavila predvsem zaradi dodatne zaščite delavca kot oškodovanca, kar naj bi kvečjemu razširjalo in ne ožilo možnosti delavca za povrnitev škode v zvezi z delovnim razmerjem, ki tako ni vezana nujno zgolj na odškodninsko odgovornost "formalnega" delodajalca. Morebitna odškodninska odgovornost "formalnega" delodajalca zaradi opustitve njegovih dolžnostnih ravnanj lahko obstoji poleg odškodninske odgovornosti "dejanskega delodajalca" in druga ne izključuje nujno prve, kot sta zmotno presodili sodišči nižjih stopenj.
Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da se zapadlost terjatve za nepremoženjsko škodo ne veže na konec zdravljenja oziroma na čas, ko se zdravstveno stanje ustali oziroma ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je zamuda za nepremoženjsko škodo nastala 12. 3. 2013?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00078050
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131. ZIZ člen 211. URS člen 26.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - odgovornost za delo izvršilnega sodišča - obstoj protipravnosti - ravnanje oškodovanca - pretrganje vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - izčrpanje pravnih sredstev - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo