povrnitev škode - odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - varnost pri delu - opustitev delodajalca - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - adekvatna vzročnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o neobstoju krivdne odškodninske odgovornosti zavarovancev prvo in drugo tožene stranke?
◦ Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (in prve stopnje) glede neobstoja odgovornosti zavarovancev toženk zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00080171
ZPP člen 243, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080165
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 60.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na premičninah - sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00079611
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 350, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 25. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - učinkovito pravno sredstvo - trditveno breme - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - vračunavanje izpolnitve - pritožbeni preizkus - meritorno obravnavanje - razlaga materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka s tem, ko ni vsebinsko presojalo pritožbenih razlogov tožene stranke in je s tem toženi stranki odreklo pravico do pravnega sredstva?
odškodninska odgovornost države - policija - vzročna zveza - ugoditev predlogu - neustrezno delo - kriminalistična policija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno uporabilo doktrino adekvatne vzročnosti, ko je presodilo, da je vzročna zveza podana.
protipravnost - exceptio illegalis - načelo zakonitosti - načelo hierarhičnosti - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa
V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal odškodninsko odgovornost države zaradi izdaje nepravilnega posamičnega upravnega akta in ne zaradi zakonodajne protipravnosti. Zato je pomembna le presoja, ali ravnanje davčnih organov, ki po ugotovitvah sodišča druge stopnje nadrejenih organov niso opozorili na morebitno protiustavnost ZDavP-2, predstavlja protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave predpostavka za odškodninsko odgovornost države.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je na protiustavnost določbe 68.a člena ZdavP-2 že med zakonodajnim postopkom opozorila zakonodajna-pravna služba Državnega zbora. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2G) je za vlado pripravilo Ministrstvo za finance. V zakonodajnem postopku je v imenu vlade sodelovalo takratno vodstvo Ministrstva za finance. To vodstvo kljub temu, da je bilo v zakonodajnem postopku s strani zakonodajnopravne službe Državnega zbora opozorjeno na neustavnost predpisa, predloga spremembe zakona ni spremenilo. Odločitev Ministrstva za finance je glede na položaj in avtoriteto zakonodajnopravne službe morala temeljiti na tehtnem premisleku. Javnim uslužbencem, ki so v okviru Ministrstva za finance na prvi in drugi stopnji odločali o tožnikovi davčni zadevi, glede na opisano predhodno ravnanje njihovih nadrejenih in načelo hierarhičnosti, ni mogoče očitati, da vprašanja protiustavnosti niso ponovno načeli, ampak so obravnavo tega vprašanja prepustili sodišču, ki pa ima zakonska pooblastila, da lahko samostojno in neodvisno začne postopek za oceno ustavnosti zakona. Pravilna je bila presoja sodišča prve in druge stopnje, da njihovo ravnanje ni bilo nerazumno in ne predstavlja grobe kršitve temeljnih načel upravnega delovanja.
odškodninska odgovornost države - policija - vzročna zveza - ugoditev predlogu - kriminalistična policija - neustrezno delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ocena sodišča druge stopnje, da bi bil tožnik glede odprave premoženjske škode po normalnem teku stvari postavljen v boljši položaj, če bi bila izvedba preiskovalnih ukrepov strokovno pravilna, zadošča za obstoj pravnorelevantne vzročne zveze in obsodbo države na plačilo odškodnine zaradi odprave škode.
odgovornost delodajalca - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - poledenela tla - hoja po poledenelih tleh - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - občasno delo - čiščenje snega
Zasneženo in spodaj poledenelo dvorišče ni nevarna stvar v pomenu, na katerega odškodninsko pravo navezuje odškodninsko odgovornost zaradi nevarne stvari. Pravni subjekt je namreč imetnik dvorišča. Dvorišče ni nevarna stvar. Sneg in zmrzal sta naravna pojava. Za naravne pojave pa pravnim subjektom ni mogoče pripisovati objektivne odškodninske odgovornosti. Tudi hoja po zasneženi in poledeneli površini v času zimskih razmer ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v tem letnem času neobičajna in ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po takšnem terenu opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu določila iz drugega odstavka 131. člena OZ. Tudi ni bistveno, ali je ledena površina vidna ali se nahaja pod snegom. Še vedno gre za naravni pojav.
Vse povedano veja tudi za kidanje snega. Gre za običajno zimsko dejavnost, ki jo opravljajo zasebniki na lastnih površinah, kakor tudi na službenih površinah, kadar tako nanesejo razmere (npr. na parkirišču, pločniku pred poslovalnicami, gostilnami, trgovinami, šolami, na dvoriščih itd.). Prav zato, ker gre za običajno dejavnost, iz katere tudi ne preti življenjsko izreden obseg škode, je ni mogoče pripisati pod pojem nevarne dejavnosti v pomenu odškodninskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00081889
URS člen 26, 35, 36. ZNPPol člen 56. ZKP člen 214, 215.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ocenili, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti tožene stranke?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00079617
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPod člen 21, 21/2. ZGD-1 člen 263. URS člen 22.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
regresni zahtevek ZPIZ - predlog za presojo ustavnosti
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je senat drugostopenjskega sodišča ravnal zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravicami do kontradiktornega postopka, ker v predmetni zadevi ni razpisal glavne obravnave, ko je spoznal, da je za odločitev o višini nastale škode (izgubljenega dobička) bistveno vprašanje o količini posredovanja klicev za zaključevanje v omrežje tožene stranke preko tranzitnih operaterjev, čeprav sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem sploh ni ugotavljalo, pa so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale?