Glede na utemeljeno tožničino pričakovanje in toženkino zagotovilo, da bo prejela poplačilo za opravljeno delo (če ne od izvajalca pa od toženke), tožničin izrecni poziv toženki, naj zagotovi poplačilo izvedenih del (dopis z dne 3. 12. 2009) in glede na to, da je bila za toženko tožničina škoda v primeru neunovčenja bančne garancije povsem predvidljiva posledica, saj je morala vedeti, da bo tožnica za opravljena elektroinštalacijska dela ostala nepoplačana, je mogoče toženkino opustitev unovčenja oziroma nepodaljšanja bančne garancije šteti za nedopustno ravnanje.
Odškodnina mora biti učinkovita in sorazmerna z nastalo škodo. Oškodovancu mora nuditi zadostno satisfakcijo (učinkovitost) in ustrezati utrpeli škodi glede na njen obseg (sorazmernost). Pri presoji zatrjevane škode mora sodišče upoštevati okoliščine kot so trajanje trpinčenja, naravo posameznih dejanj, okolje, v katerem se je izvajalo, osebe, ki so ga izvajale, težo posledic in njihovo trajanje. Kršitelj prepovedi trpinčenja na delovnem mestu mora odškodnino občutiti kot svarilo v izogib ponavljanju (odvračalni učinek).
Aleatornost velja za posamezno zavarovalno pogodbo le v smislu negotovosti dogodka, ki predstavlja zavarovan riziko, medtem ko se ostali vidiki glede obsega jamstva zavarovalnice (verjetnost škodnega dogodka, potencialno relevantne vrste škod, itd.) odražajo v zavarovalni premiji ter drugih pravicah in obveznosti strank take pogodbe.
Več let po sklenjeni sporni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti tožene odgovornostne zavarovalnice predstavlja prav tak vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato je v konkretnem primeru pravno nepomembno, kdaj je revidentka svoji zavarovanki z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost ter na katera leta se nanašajo (po zavarovalni pogodbi nekriti) povračilni zahtevki.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ
OZ člen 168, 168/3, 174, 174/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev premoženjske škode - renta - bodoča škoda - normalen tek stvari - določitev višine rente - vzročna zveza - poklicna rehabilitacija - prekinitev vzročne zveze - trditveno in dokazno breme - opredelitev do navedb stranke - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Pravni standard rednega teka stvari je treba zapolniti na način, da se stanje, kakršno je bilo pred škodnim dogodkom, preslika v prihodnost. Izhaja se iz predpostavke, da bi oškodovanec v okviru svoje profesionalne usposobljenosti in psihofizičnih zmogljivosti še nadalje opravljal enakovrstna ali podobna dela.
Pri zapolnitvi standarda "normalen tek stvari" je treba upoštevati tožnikovo sedanjo zaposlitev v Avstriji. Revizijska navedba, da bi zavarovanec tožniku zagotovil zaposlitev na delovnem mestu, ki bi ustrezalo pridobljeni stopnji izobrazbe po končani rehabilitaciji, je hipotetična.
V pojem izgubljenega dobička poleg izgubljene plače spada tudi zaslužek iz nadur, če je utemeljeno pričakovati, da bi jih ob normalnem teku stvari oškodovanec lahko izkoriščal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00043552
URS člen 14. ZOPDA člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - pogoji za izplačilo odškodnine - dedič - nadaljevanje postopka - načelo enakosti pred zakonom - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga, da dedič upravičenca po Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, je pa umrl pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA ni upravičen uveljavljati pravic po ZOPDA.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00043455
ZD člen 141, 222. URS člen 26. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - vmesna sodba - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - dediščinska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaradi opustitve vložitve dediščinske tožbe po 141. členu ZD nasproti sodedičem pokojnega prišlo do pretrganja vzročne zveze med nepravilnim ravnanjem državnega organa in vtoževano škodo.
Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1100, 1100/2. OZ člen 179. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesna bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - hrvaško pravo
Po izrecnem stališču Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške v zadevi Rev 771/2006-2 z dne 29. 8. 2007 se telesne bolečine, ki jih bo oškodovanec trpel trajno (do konca življenja), lahko upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine le za čas do trenutka ustalitve zdravstvenega stanja, po tem trenutku pa le v okviru odmere odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00042374
OZ člen 190, 190/1, 393. URS člen 23, 158. ZIZ člen 21, 21/1. ZPP člen 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - vračilo preveč plačane odškodnine - dvakratno plačilo dolga - dva izvršilna naslova za isti dolg - prostovoljno zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovanje odgovornosti delodajalca - nesreča pri delu - plačilo odškodnine - plačilo zavarovalnine - načelo pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - solidarna odgovornost - izrek sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Srž dopuščenega vprašanja je, ali je dopustno v novi pravdi, potem ko sta tako odgovorna oseba kot zavarovalnica oškodovancu plačala zneske (odškodnino oziroma zavarovalno vsoto) za povrnitev iste škode na podlagi dveh pravnomočnih sodb, v katerih njuna obveznost ni določena kot solidarna, zahtevati vrnitev dvakrat oziroma preveč plačanega zneska. Tožeča stranka ni trdila, da bi toženec pri uveljavljanju zahtevkov iz delovne nesreče ravnal protipravno oziroma da bi nepošteno izkoristil možnost dveh sodnih postopkov, da bi prišel do dveh izvršilnih naslovov za povrnitev iste škode, zato podlaga temu novemu zahtevku ni odškodninska, ampak so to določila o neupravičeni pridobitvi.
Pravnomočnost je pomemben atribut pravne države. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Plačil na podlagi pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova) ni mogoče šteti za plačila brez pravne podlage.
Vsebina solidarnosti dolžnikov se mora v razmerju do upnika ustrezno odražati v izreku sodbe tako tedaj, ko je več solidarnih dolžnikov toženih istočasno, kot tudi tedaj, ko so toženi vsak posebej v ločenih postopkih. Potrebo po opredelitvi solidarnosti v izreku narekuje zahteva po opredelitvi predmeta, vrste in obsega obveznosti v izvršilnem naslovu, saj vsebinsko odločanje o tem ne sodi v izvršilni postopek. Tudi v novi pravdi v razmerju do upnika ni dopustno naknadno opredeljevati razmerja med dolžniki drugače, kot že izhaja iz pravnomočne sodbe. Pravnomočnosti namreč ni mogoče obiti s kasnejšim zahtevkom, ki ne bi bil združljiv z vsebino pravnomočne sodbe.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - posebne okoliščine - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna - trditvena podlaga - trditveno breme - dopuščena revizija
Presoja sodišča druge stopnje, da je izgubljeni dobiček mogoče izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička, je napačna. Ker nižji sodišči nista opravili primerjave dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če do škodnega dogodka ne bi prišlo, in nista upoštevali tožnikovega sklicevanja na Poročilo Ekonomske fakultete (ki pomeni "resno analizo stanja trga"), sta napačno uporabili materialno pravo.
ZGO-1 člen 82, 82/2, 85, 85/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/1, 6, 9. OZ člen 186, 186/3.
odškodninska odgovornost investitorja - odgovornost izvajalca - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v več zadevah (na primer v odločbi II Ips 41/96 z dne 8. 5. 1996) poudarilo, da investitorstvo samo po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost nasproti delavcem izvajalca. Za obstoj odškodninske odgovornosti investitorja mora biti podana njegova neskrbnost. Zahtevana skrbnost investitorja pa je odvisna od zahtevnosti gradnje, pri kateri je prišlo do škodnega dogodka.
Skrbnost investitorja v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu mora biti usmerjena predvsem v fazo načrtovanja. Praktična obveznost nadzora nad izvajanjem varnostnih predpisov med gradnjo pa se veča z zahtevnostjo gradnje. Tako je dodatna obveznost koordinacije podana le v primeru, ko gre za kompleksnejše gradnje z udeležbo več izvajalcev. Pravilna pa je odločitev sodišča druge stopnje, da investitorju, ki ni obenem tudi izvajalec, v nobenem primeru ni mogoče naložiti neposrednega zagotavljanja varnostnih ukrepov, še zlasti ne, kadar gre za gradnjo s klavzulo „ključ v roke“. To je vselej naloga izvajalca.
Sodišči sta ugotovili, da izvajalec ni upošteval ne varnostnega načrta, ki ga je zagotovil investitor, ne opozoril in ne prepovedi nadaljevanja dela, ki jo je izrekel od investitorja postavljeni koordinator za varnost. Ob tem, da je ta že sam izvajalcu prepovedal nadaljevanje dela, je pravilna ocena sodišč, je bilo razumno njegovo predvidevanje, da opustitev prijave inšpektorju za delo, ne bo pomembno vplivala na nastanek škodnega dogodka. Zato je pravilna odločitev sodišč, da med to opustitvijo in nastankom škodnega dogodka ni več pravno relevantne vzročne zveze in tako ni nastala odškodninska obveznost tožene stranke. Neutemeljeni so revizijski očitki o pretirani zaščiti interesov investitorjev. Sodišče mora imeti pri odločanju o obstoju odškodninske odgovornosti pred očmi tako položaj in interese oškodovancev kot položaj in interese potencialnih povzročiteljev škode. Z vidika učinkovitosti preventivne funkcije odškodninskega prava ni sprejemljivo, da se na račun potencialnih povzročiteljev pojem pripisljivosti širi prek življenjsko prepričljivega niza vzrokov.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00043615
ZZVZZ člen 63, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej: pravilna razlaga četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 je, da ta določba zavezuje predvsem toženo stranko na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
ZFPPIPP člen 19, 20, 20/1, 281, 282, 231.231-3. SPZ člen 128, 128/1. ZPP člen 378. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - začetek stečajnega postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odklonilno ločeno mnenje - dopuščena revizija - ustaljena sodna praksa
Po ustaljeni sodni praksi za odškodninsko odgovornost države ne zadošča kakršnakoli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik pri svojem odločanju, ampak mora biti izpolnjen standard kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti kot merila protipravnega ravnanja države.
krivdna odgovornost - dopuščena revizija - izvajanje javne službe - odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec na pločniku - ledena plošča - soprispevek oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka kot pravni standard - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Splošen pregled sodne prakse v primeru padcev in poškodb na poledenelih javnih površinah pokaže, da je najprej ključno, ali se je zimska služba (čiščenje in vzdrževanje) izvajala redno in ustrezno glede na zimske razmere.
Takšna zahteva pa mora biti uglašena z realnostjo in s tem tudi z možnostjo izvajalca gospodarske javne službe, da zmanjšuje škodljiva tveganja v tipičnem urbanem okolju. Drugačno stališče bi zanikalo samo izhodišče krivdne odgovornosti, katere nujna predpostavka je, da naslovnik pravne norme na predpisan način sploh lahko ravna. Če te možnosti ni ali pa je zahteva nerealna, tedaj bi šlo le še za navidezno krivdno odgovornosti, v resnici pa za prikrito objektivno odgovornost. Če se torej izvajalec gospodarske javne službe odziva na vremenske razmere oziroma če se zimska služba izvaja redno in ustrezno glede na razmere (čiščenje in posipavanje), le temu ne moremo naložiti bremena za popolno očiščenost, odsotnost ledu in varnost na prav vsakem delu javne pohodne površine, saj to ni življenjsko razumno pričakovanje.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - skladnost prostorskih aktov - oprostitev odgovornosti - potrdilo o namenski rabi - lokacijska informacija - varnost pravnega prometa
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju?
- ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042952
URS člen 2, 5, 14, 22, 25, 33. ZNISESČP člen 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pravočasnost zahteve - zamuda prekluzivnega roka - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00043447
URS člen 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41. ZZZDR člen 106, 106/6.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - pravica do družinskega življenja - stiki očeta z otrokom - dolgotrajnost postopka - javnopravna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - protipravnost - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Odmera odškodnine pred domačim sodiščem ne pomeni gole mehanske uporabe zneska, ki ga je v primerljivi zadevi prisodilo ESČP. Pravično zadoščenje po 41. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) vzpostavlja, kot pravilno smiselno opozarja toženka v odgovoru na revizijo, lasten odškodninski temelj, ki ga ESČP uporabi tudi, če nacionalni sistem ne omogoča odmere denarnega zadoščenja. ESČP v svojih odločbah poudarja, da je v skladu z zahtevami EKČP državam pogodbenicam v določeni meri dopuščena prosta presoja glede načina, kako posameznikom zagotavljajo odškodnino v skladu s 13. členom in usklajujejo svoje obveznosti glede spoštovanja EKČP v okviru te določbe. Pri tem je poudarjena pomembnost razumnega zneska pravičnega zadoščenja, ki ga nudi domač sistem, da bi se pravno sredstvo lahko štelo za učinkovito v smislu EKČP.