CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046481
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 131, 186, 186/3.
dopuščena revizija - odprava škode - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - vsebina solidarnosti dolžnikov - odločitev sodišča druge stopnje - kršitev materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče odloči o prispevku prvo, drugo in tretjetožene stranke, glede prispevka četrto in petotožene stranke pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje, glede škode za katero tožene stranke odgovarjajo solidarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046972
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 352, 352/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - ugovor zastaranja - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - skrbnost oškodovanca - zmota - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00046115
ZZVZZ člen 63, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Pravilna razlaga četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 je, da ta določba zavezuje predvsem toženo stranko na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
dopuščena revizija - odškodninski spor - odgovornost države za delo upravnega organa - upravni postopek - izdaja osebne listine - profesionalna skrbnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ravnanje uradnice pri izdaji osebne izkaznice doseglo standard potrebne profesionalne skrbnosti uradne osebe,
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da ob uporabi teorije o adekvatni vzročnosti v konkretnem primeru ni pravne vzročnosti med opustitvijo dolžne skrbnosti državne uradnice in tožnikovo škodo,
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje glede vprašanja vzročne zveze nepravilno uporabilo teorijo o predvidljivosti posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046489
OZ člen 376, 382a, 1060. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga
- ali je bilo v konkretnem primeru, ko je šlo za neposlovno odškodninsko obveznost, zaradi delnega plačila treba pri izračunu preostalega dolga uporabiti pravilo iz 288. člena Obligacijskega zakonika oziroma ali je bilo to pravilo pravilno uporabljeno,
- ali je sodišče druge stopnje mimo trditvene podlage oziroma ob odsotnosti ugovorov tožnika upravičeno presojalo jasnost oziroma nejasnost določila 184.a točke Tabele invalidnosti iz Splošnih pogojev PG/NE/10-4 in ali je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožniku v skladu Splošnimi pogoji in določilom 184.a točke Tabele invalidnosti PG/NE/10-4 pripada invalidnina v višini 15 %.
tedenski počitek - odškodnina - misija - slovenska vojska
Ob zgolj splošnih trditvah in splošnih ugotovitvah, da so priprave na dan počitka obsegale pripravo opreme in orožja ter posebej dodatno pripravo za tiste, ki so bili naslednji dan določeni za voznika ali za patruljo, ne da bi bil ugotovljena vsebina in obseg priprav in ne da bi bilo ugotovljeno, da je bil med tistimi, ki so imeli dodatno pripravo (vedno) tudi tožnik, je materialnopravna presoja, da so priprave kršile njegovo pravico do tedenskega počitka, brez podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045331
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku,
-ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045294
ZFPPIPP člen 59, 296, 296/4, 354, 354/1. OZ člen 180.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - odškodninska tožba - odgovornost delodajalca - čas nastanka škode - stečaj delodajalca - prijava terjatve v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - pravni interes za vložitev tožbe - stroški stečajnega postopka - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Terjatve na plačilo odškdonine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni.
Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.