- ali je v okoliščinah konkretne zadeve (pes se je nahajal na domačem dvorišču, kjer je bil privezan na verigo, ki je bila dovolj kratka, da pes ni mogel doseči dovozne poti, nanj pa je opozarjala opozorilna tabla, ter ostale okoliščine konkretne zadeve) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ko je zaključilo, da toženca nista poskrbela za ustrezno varstvo in nadzorstvo psa,
- ali je v okoliščinah konkretne zadeve (tožnica je vedela, da se na dvorišču nahaja pes, da lahko pes seže skoraj do poti, psa je tudi videla, prav tako je bila seznanjena s tablo, ki je opozarjala na nevarnost psa, na podlagi lastnih izkušenj je vedela, da se pes zaganja v mimoidoče avtomobile in pešce kot tudi to, da je pes že pred kritičnim časom poškodoval več ljudi, kljub vsemi navedenemu pa je ubrala pot neposredno ob dvorišču in celo skrenila na dvorišče ter ni ohranila varnostne razdalje, čeprav je to možnost imela) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da znaša soprispevek tožnice k nastanku škode zgolj 30 % oziroma ko je odločilo, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00049313
ZPP člen 247.
povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - dopuščena revizija
Pravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve.
Stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Vrhovno sodišče je res v obrazložitvah odločb II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 navedlo, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Vendar Vrhovno sodišče vselej doda, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve in druge stopnje, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin obravnavanega primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj ocenjuje, da CTG ni bil povsem normalen in tudi zakaj meni, da bi bilo ob takšnem razvoju glede na strokovna izhodišča najkasneje ob 15. uri treba razjasniti stanje otroka s pH-metrijo in ob ugotovitvi, da gre za acidozo takoj opraviti carski rez. Vrhovno sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da prva toženka z izpovedjo dr. A. A. in drugimi dokazi ni uspela vzpostaviti takšnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenke, da bi bilo potrebno ponavljanje dokaza z novim izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048596
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - nosilec javnih pooblastil - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je treba določbo 26. člena URS tudi v tej konkretni zadevi razlagati tako, da določa odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem službe oziroma dejavnosti s svojim protipravnim ravnanjem povzroči stečajni upravitelj kot nosilec javnih pooblastil.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dokaz z izvedencem marketinške stroke predstavljal informativen dokaz in ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko dokaza ni izvedlo.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 2, 26. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 45, 47, 47/1, 145, 152. OZ člen 147.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija
Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.
Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.
predlog za dopustitev revizije - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - razkladanje tovora - varnost pri delu - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
OZ člen 172, 172/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - pogrebni stroški - pravno priznana škoda - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00047775
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. OZ člen 131, 152, 186. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 5.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - najemodajalec - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da naj bi bila v danem primeru (z nedopustnimi ravnanji tožnikovega delodajalca/najemnika cevi in upravnika stroja) pretrgana vzročna zveza med opustitvami (nedopustnimi ravnanji) toženkinega zavarovanca (kot najemodajalca cevi) in škodnim dogodkom.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47. OZ člen 179. Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost člen 9, 15. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 17. Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi člen 14. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 18, 25.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - znižanje plače - odvračalni učinek - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - diskriminacija
Prenos pojmov evropske ureditve o učinkoviti, sorazmerni in odvračilni odškodnini v ZDR-1 oziroma pojma odvračilnosti, kot ga razume evropsko pravo preko razlage SEU, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru diskriminacije in v našem pravu tudi trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za (v konkretnem primeru) nepremoženjsko škodo žrtvam diskriminacije in trpinčenja. Tako tudi nekoliko drugačna opredelitev ZDR-1 v zvezi z odmero višine denarne odškodnine več ali manj še vedno ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava in se povezuje z odmero odškodnine po OZ. Zakonodajalec ob prenosu evropske ureditve in prakse SEU v naš pravni sistem kljub nakazanemu namenu v obrazložitvi prvega predloga zakona dejansko ni drugače uredil načela odvračilnosti, kot ga pozna evropska ureditev. Ob navedbah iz predloga zakona o sankcioniranju in priznanju preventivne in kaznovalne funkcije, kar pomeni odstop od pravil splošnega civilnega prava, zakonodajalec tega v tekstu zakona ni ponovil, niti ni nadgradil evropske ureditve, saj v besedilu zakona ni določil odškodnine kot sankcije, temveč odškodnino, ki ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava. Zakonodajalec tudi ni uvedel posebnih meril, ki bi se morda lahko upoštevala pri odvračilni funkciji odškodnine in na ta način te ureditve ni nadgradil.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - dediščinska tožba - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - protipravnost - dopuščena revizija
Res je sicer, da v sodni praksi velja stališče, da če oškodovanec opusti pravno varstvo, s katerim lahko uveljavi odpravo posledic protipravnega ravnanja nosilca oblasti, ima ta opustitev učinek pretrganja vzročne zveze (glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 827/2008, II Ips 1014/2007, III Ips 105/2007). Vendar pa to pravilo ni absolutno - vprašati se je treba, ali je imel udeleženec postopka na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi konkretno dosegel odstranitev protipravnega ravnanja in njegovih posledic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00047031
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - kršitev pravic osebnosti - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izguba zaposlitve - izguba pravice do denarne socialne pomoči - protipravnost - vzročna zveza - obročno plačilo - višina odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga