odškodninski spor - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
OZ člen 163. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 24. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vmesna sodba - odškodninski spor - povrnitev škode - padec s kolesom - kamenje na vozišču - preglednost ceste - pravni standard normalne vozne površine - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00052396
ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.. ZUPUDPP člen 56. Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (2012) člen 42.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev nepremičnine - nepravdni postopek - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgubljeni dobiček - izguba prihodka - oddajanje nepremičnine v najem - obstoj škode - dokazno breme glede škode - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog tožnice po oceni Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje zahtev iz 367.b člena ZPP. Pooblaščenec tožnice je v predlogu sicer izpostavil štiri vprašanja, vendar jih je oblikoval tako, da so slabo razumljiva, predvsem pa ni utemeljil, zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. V povezavi s prvima dvema vprašanjema v predlogu zatrjuje, da je sodišče druge stopnje prezrlo tožničino zvišanje zahtevka iz naslova premoženjske škode zaradi uničenih stvari, obenem pa se ne opredeli do razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje v zvezi s tem navedlo v 19. opombi obrazložitve. V predlogu obsežno opisuje po njegovem mnenju nekorektno vodenje postopka pred sodiščem prve stopnje in del tožničine zgodovine pred sodnimi postopki, ob tem pa ne utemelji povezave z izpostavljenimi vprašanji. Tako sploh ne obrazloži, zakaj naj bi bilo napačno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica v tem delu zahtevka ni postavila dovolj določno in zakaj odločitev sodišča druge stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse. Nikakor namreč ne drži, kar navaja v predlogu za dopustitev revizije, da ni sodne prakse v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ki se nanaša na nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljivih trditev (na primer II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012).
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev dejanskega stanja - prekoračitev trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna odločitev glede vprašanja zastaranja,
- ali je sodišče druge stopnje ugotavljalo dejansko stanje onkraj trditvene podlage tožeče stranke in s tem kršilo določbi prvega odstavka 339. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravna pravilna presoja, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, oziroma, ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, presoja sodišča druge stopnje, da je bil poseg v tožničino pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep za varstvo interesov njenih upnikov, pravilna,
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pravdnega postopka z opustitvijo opredelitve do konkretnih, obrazloženih pritožbenih ugovorov tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00052800
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185, 921.
odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - odgovornost cestnega podjetja - odgovornost koncesionarja - redno vzdrževanje javnih cest - prometna nesreča - spolzko cestišče - prometna signalizacija - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - prilagoditev vožnje razmeram na cesti - prekoračitev dovoljene hitrosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektivni element - možganska poškodba in zavedanje o prikrajšanju - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - katastrofalna škoda - izgubljeni zaslužek - renta - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Tožnik bi po ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke zdrsel s ceste tudi, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h, zato ni vzročne zveze med vožnjo s hitrostjo nad splošno omejitvijo hitrosti 90 km/h in nastankom škodnega dogodka. Če mu ni mogoče očitati kršitve pravila o splošni omejitvi hitrosti, pa to ne velja glede njegovih drugih ravnanj. Tožnikova hitrost vožnje je bila neprilagojena ne samo glede na vremenske razmere, ampak še toliko bolj glede na sporni cestni odsek, kjer se je kljub neposredni bližini križišča s prednostno cesto odločil za prehitevanje. Kljub temu pa je bistveno oziroma ima večjo težo, da je do prometne nesreče prišlo zaradi zdrsa vozila s cestišča, temeljni vzrok za to pa je bilo slabo stanje cestišča in ne konkretno mesto prehitevanja, zaviranje ali previsoka hitrost. Prevladujoč vzrok za nesrečo je tako na strani toženk, saj se vozniki pri vožnji, kar zlasti velja za regionalne ceste z višjo omejitvijo hitrosti, morajo zanesti, da je cestišče varno, ne pa nedopustno spolzko, saj le takšno zaupanje omogoča vožnjo v okviru dovoljene hitrosti. Prva toženka in zavarovanec druge toženke sta odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku, v višini 80 %, prispevek tožnika pa znaša 20 %.
Pri možganskih poškodbah praviloma velja, da bodo težje oblike poškodb bolj prizadele tudi sposobnost zavedanja in razumevanja nastalih posledic. To ne pomeni, da bi oškodovancem pri hujših poškodbah zaradi manjše sposobnosti uvida lastnega stanja pripadale nižje odškodnine. Tožnik zaradi posledic poškodb ne more v celoti razumeti, na katerih vse področjih je prikrajšan in v kolikšni razsežnosti, toda to ni razlog za nižjo odškodnino, saj bi tak pristop zanikal dejstvo, da ima tožnik na bolj abstraktnih področjih po poškodbi ogromen deficit. Pri odmeri odškodnine je treba celovito primerjati oškodovančevo življenje in udejstvovanje pred in po škodnem dogodku, pri čemer je nerazumevanje lastnega položaja zaradi upada umskih sposobnosti dodaten primanjkljaj, ki ne more utemeljevati nižje odškodnine.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - kolo z motorjem - delovni stroj - zavrnitev predloga
ZUreP-1 člen 80, 80/5. ZUP člen 179, 179/3. ZPP člen 224, 224/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - skladnost prostorskih aktov - oprostitev odgovornosti - potrdilo o namenski rabi - lokacijska informacija - varnost pravnega prometa - dopuščena revizija
Investitor (in projektant) se lahko zanese(-ta) tako na izdano potrdilo o namenski rabi kot tudi na izdano lokacijsko informacijo.
Občina se odgovornosti za škodo zaradi lastne napake (s tem, ali gre ta t.i. zakonodajno protipravnost, se sodišči še nista ukvarjali) ne more razbremeniti na račun očitka investitorju in projektantu o pomanjkanju skrbnosti, ker sama nista preverjala skladnosti izvedbenega akta z odlokom o dolgoročnem planu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00051850
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZPPSL člen 72, 79, 80.
dopuščena revizija - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - državni organ - izvrševanje oblastne funkcije države - odklonilno ločeno mnenje
Iz 26. člena Ustave ne izhaja, da bi bila država nekakšen krovni nosilec odškodninske obveznosti za vse tri tam navedene subjekte, ki (lahko tudi) oblastno delujejo na njenem teritoriju. Zgolj določeno je, da ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode, ki nastane z oblastnim delovanjem, kar bi bilo sicer na temelju pravil OZ lahko sporno.
Prvi odstavek 148. člena OZ predpisuje odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Odgovornosti države za delo stečajnega upravitelja ni mogoče utemeljevati na tem določilu, ker stečajni upravitelj ni organ Republike Slovenije.
Odškodninsko odgovornost poslovodstev gospodarskih družb se presoja ex ante, torej po stanju v času, ko je sprejeta poslovna odločitev in ne ex post, ko se šele pokažejo rezultati odločitve. V tej zadevi zato ni odločilno, ali se je sklenitev sponzorskih pogodb izkazala za poslovno uspešno, pač pa, ali je smel toženec v času sklepanja pogodb razumno pričakovati, da bo tožnici prinesla večjo prepoznavnost med potencialnimi kupci in s tem vsaj na daljši rok tudi povečan "eksterni" promet. Ali je bila odločitev razumna, je strokovno vprašanje, ki terja odgovor na podlagi strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Za tak primer je treba postaviti izvedenca ustrezne (najbrž marketinške) stroke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za postavitev izvedenca, ker naj bi šlo za informativni dokaz. S ponujenim dokazom toženec ni nadomeščal manjkajočih trditev, ki sodijo v okvir njegovega trditvenega bremena. Zavrnjeni dokaz z izvedencem je "informativen" le v meri, v kateri bi se lahko sodišče seznanilo (informiralo) z oceno izvedenca, kakšno bi bilo pravilno ravnanje s stališča marketinške stroke, upoštevajoč okoliščine, v katerih se je odločal toženec.
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za stroške domske oskrbe, nastale do izdaje prvostopenjske sodbe,
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnice za bodoče stroške rehabilitacije z osebnim asistentom od izdaje prvostopenjske sodbe dalje,
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za stroške kilometrine za izvajanje rehabilitacije z obiski tožničine skrbnice (matere) in očeta.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - povrnitev škode - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je na podlagi ZPŠOIRSP v upravnem postopku prejela pavšalno odškodnino za 261 mesecev izbrisa v znesku 13.050 EUR. Meni, da je upravičena do višje odškodnine. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnice skupaj znašala 10.750 EUR, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Tožnik se je pri enajstih letih poškodoval med igro paintball. Nezgoda se je pripetila, ko je tožniku pošlo strelivo. Tedaj je zaklical "stop igra" in se ga namenil dopolniti. Spotoma si je snel zaščitna očala, saj so se ta nenehno rosila. Eden izmed soigralcev je medtem, čeprav med "stop igro" velja premirje, sprožil in tožnika zadel v oko.Bistvo dopuščenega vprašanja je bilo, ali je organizator zadostil standardu skrbnega ravnanja s tem, ko je dal otrokom jasna navodila - tudi to, da si maske nikakor ne smejo sneti, sam pa je bil med igro v varni sobi. Vrhovno sodišče je na vprašanje odgovorilo, da ne. Prvič ne zato, ker nadzor iz varnostne sobe, od koder se na poligon ne vidi in ne sliši, ni noben nadzor. Drugič ne zato, ker je učinkovit nadzor sestavni del nadzorovalne dolžnosti, ko gre za enajstletnike. Tretjič ne zato, ker je igra z uporabo zaščitnih sredstev povsem varna, kakor je bila tudi oglaševana, brez nje pa nevarna in na takšno starši v imenu otrok niso pristali.
sanacija plazu - odgovornost več oseb za isto škodo - porazdelitev odgovornosti - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Če škodo povzroči več oseb in je v njen izvor ter nastajanje hkrati vključen še oškodovančev prispevek, je pomembno, kakšna je narava ravnanj odškodninsko odgovornih povzročiteljev. Lahko so delovali skupaj (kot so delovali prvi trije toženci, ko so opravili izkop materiala na nižje ležečih zemljiščih), lahko pa neodvisno drug od drugega, pri čemer ni mogoče ugotoviti deležev pri povzročeni škodi. Tudi v tem primeru je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Vendar, ko delujejo neodvisno drug od drugega, lahko povzročitelji glede na škodno posledico delujejo na različnih vzročnih ravneh, med drugim tudi s prispevkom na isti vzročni ravni kot oškodovanec. V takem primeru povzročiteljev prispevek, njegovo škodno dejanje, konkurira oškodovančevemu prispevku, zato oškodovančev prispevek zmanjšuje, hkrati pa povečuje skupni delež odgovornosti, ki bremeni solidarno odgovorne sopovzročitelje (seveda pod pogojem, da ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi). To pomeni, da je vse odvisno od tega, kakšna je vzročna narava povzročiteljevega prispevka, tj. komu konkurira in ali je mogoče ugotoviti njegov delež pri povzročeni škodi.