predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - vezanost na tožbeni zahtevek - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - razpravno načelo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 30% temelju odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke tudi proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, torej ali lahko tožbenemu zahtevku ugodi le do višine 30% postavljenega tožbenega zahtevka.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžne skrbnosti - opustitev dolžnega ravnanja - malomarno ravnanje - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - najemodajalec - protipravna opustitev dolžnih ukrepov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe (v tem primeru zavarovanca toženke, najemodajalca cevi) sledi malomarno ravnanje druge osebe (v tem primeru tožnikovega delodajalca, najemnika cevi), bi kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje.
stečajni postopek - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode - odgovornost države - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - učinkovitost pravice do sodnega varstva - dopuščena revizija
Uporaba zastaralnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00053339
ZGD člen 215, 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 215.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - sklenitev škodljive pogodbe - posredovanje pri prodaji ali nakupu - nastanek škode - zmanjšanje premoženja družbe - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga
Vsakega zmanjšanja premoženja še ni mogoče šteti za škodo. Na splošno je kot škodo za družbo mogoče opredeliti tisto zmanjšanje premoženja (oziroma neustvarjeni dobiček), do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil dobiček ustvarjen) ob upoštevanju hipotetičnega oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in skrbnem vodenju družbe. Pri tem gre za hipotetičen scenarij v smislu, da se ni zgodil (v primeru pravilnega ravnanja uprave oziroma poslovodje pa bi se zgodil); vendar pa to ne pomeni, da pride pri ugotavljanju škode v poštev abstraktno merilo, pač pa je treba upoštevati, kakšno bi bilo premoženje domnevno oškodovane družbe, če bi uprava oziroma poslovodstvo te konkretne družbe ravnalo drugače v konkretnih okoliščinah, v katerih se je ta družba nahajala.
Določilo 288. člena OZ velja tudi za neposlovne (odškodninske terjatve. Zaradi zmanjšanja inflacije, ustalitve obrestne mere zamudnih obresti, uveljavitve nove zakonodaje, ki omogoča prisojo zamudnih obresti od zamude dolžnika s poravnavo neposlovnih odškodninskih terjatev ter ustrezno valorizacijo odškodnin in plačanih akontacij, so vsi parametri za določitev odškodninske obveznosti od njene zapadlosti določljivi. Ker tudi sicer v načinu prenehanja obveznosti z izpolnitvijo ni videti pomembnejših razlik med poslovnimi in neposlovnimi obveznostmi, ni (več) okoliščin, ki bi utemeljevale razlago, da 288. člen OZ za neposlovne (odškodninske) terjatve ne velja.
Čeprav je tožnik opozarjal na nejasnost določil Tabele invalidnosti, je v resnici zahteval ugotovitev višje stopnje invalidnosti zaradi drugih poškodb in hujših poledic poškodbe skočnega sklepa. Tožnik se je torej zavzemal za prisojo višjega odstotka zavarovalne vsote na podlagi Tabele invalidnosti, vendar pa spornosti načina določitve (izračuna) invalidnine ni izpostavljal, še tudi v pritožbi pa ni zmogel argumentirano vzpostaviti dvom v spornost (in nejasnost) načina, ki ga je pojasnila tožena stranka v skladu z uvodnimi določbami Tabele invalidnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00054173
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. URS člen 33. ZNISESČP člen 5, 5/3, 7, 7/3, 10, 10/1, 11, 11/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok za vložitev zahteve - materialni prekluzivni rok - zamuda roka za vložitev zahteve - zamuda prekluzivnega roka - zavrženje prepozne zahteve - pravica do zasebne lastnine - primernost roka - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge, ki se je iztekel 31. 12. 2017, skoraj dve leti in pol po uveljavitvi ZNISESČP, predstavlja razumno časovno omejitev in ne ogroža doseganja namena zakona, tj., da imetniki neizplačanih starih deviznih vlog dosežejo izplačilo svojih terjatev. Zato uporaba tega roka ne pomeni posega v revidentovo pravico iz 33. člena Ustave oziroma 1. člena Prvega protokola k EKČP.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - postavitev izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi domnevno protipravnega ravnanja pristojnega sodišča oziroma sodnic tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
odškodninski spor - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - odgovornost imetnika psa - ugriz psa - nevaren pes - dolžno varstvo nad psom - soprispevek oškodovanca - stopnja krivde oškodovanca - deljena odgovornost za škodo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Če je pes nevaren, mora njegov imetnik varstvo in nadzorstvo prilagoditi takim lastnostim psa in predvideti možne nevarne situacije, še posebej tiste, na katere kažejo pretekle izkušnje ali celo že pretekli škodni dogodki.
Tožnika kljub namestitvi opozorilne table in verigi, ki je segala 40 cm do mejne črte med dvoriščem in javno potjo, ob dejstvu, da sta vedela za agresivno naravo svojega psa ter da je bilo dvorišče odprto in z ničemer ločeno od poti, nista poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo nad svojim psom.
Predlog tožnice po oceni Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje zahtev iz 367.b člena ZPP. Pooblaščenec tožnice je v predlogu sicer izpostavil štiri vprašanja, vendar jih je oblikoval tako, da so slabo razumljiva, predvsem pa ni utemeljil, zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. V povezavi s prvima dvema vprašanjema v predlogu zatrjuje, da je sodišče druge stopnje prezrlo tožničino zvišanje zahtevka iz naslova premoženjske škode zaradi uničenih stvari, obenem pa se ne opredeli do razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje v zvezi s tem navedlo v 19. opombi obrazložitve. V predlogu obsežno opisuje po njegovem mnenju nekorektno vodenje postopka pred sodiščem prve stopnje in del tožničine zgodovine pred sodnimi postopki, ob tem pa ne utemelji povezave z izpostavljenimi vprašanji. Tako sploh ne obrazloži, zakaj naj bi bilo napačno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica v tem delu zahtevka ni postavila dovolj določno in zakaj odločitev sodišča druge stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse. Nikakor namreč ne drži, kar navaja v predlogu za dopustitev revizije, da ni sodne prakse v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ki se nanaša na nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljivih trditev (na primer II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012).
OZ člen 163. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 24. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vmesna sodba - odškodninski spor - povrnitev škode - padec s kolesom - kamenje na vozišču - preglednost ceste - pravni standard normalne vozne površine - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.