ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 168, 168/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - normalen tek stvari - smotrnost investicije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede:
1. vprašanja, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard "normalnega teka stvari", ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel;
2. vprašanja ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil prisojeni znesek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00056719
ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/2, 153, 171.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - delo na višini - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - dejanski delodajalec - ravnanje oškodovanca - prispevek oškodovanca - načelo neposrednosti - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti sodne odločbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00055644
URS člen 26. ZGO-1 člen 152, 153, 153/2. ZUS-1 člen 51, 64, 64/4, 64/5. ZUP člen 14, 251, 252, 253.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - gradbeno dovoljenje - nelegalna ali neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta - protipravnost ravnanja - odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča - izravnalna funkcija odškodninskega prava - dolgotrajnost upravnega postopka - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Stališče, da je treba pri presoji sodnikovega ravnanja izhajati iz narave njegovega dela in zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, je sodna praksa s poudarjanjem podobnosti v miselnem procesu sodnika in uradnika razširila na področje upravnega odločanja. Med oblastnim ravnanjem sodnika in uradnika pa so vendarle nekatere razlike. Medtem ko je sodniku imanentna sodniška neodvisnost – pri odločanju sledi svojemu pravnemu prepričanju in sodi po ustavi in zakonu, pri čemer ni vezan niti na utrjeno sodno prakso niti na pravno mnenje instančnega sodišča, sta temeljni, iz Ustave izhajajoči načeli delovanja upravnih organov njihova samostojnost (ne neodvisnost) in podreditev odločanja o pravicah in zakonitih interesih državljanov in organizacij sodnemu varstvu. Neupoštevanje pravnih mnenj sodišča v postopku sodnega varstva bi povsem izvotlilo to človekovo pravico, zato je njeno učinkovito izvrševanje zagotovljeno z določbama četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1, ki omejujeta samostojnost organa in po katerih je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča o postopkovnih vprašanjih.
Razlogi o odsotnosti protipravnosti kot predpostavki odškodninske odgovornosti države bi povsem zadoščali za odločitev v obravnavani zadevi. Po prepričanju Vrhovnega sodišča pa so za zavrnitev revizije in sporočilnost sodbe vsaj enako pomembni razlogi, ki se osredotočajo na rezultat spornega upravnega postopka kot celote z vidika tožnice. Šele ti odgovarjajo na ključno vprašanje, ali je povrnitev škode sploh potrebna, da se odstrani neupravičen položaj, v katerem se je znašla tožnica.
Zaradi zaporedja napak, ki so jih zagrešile različne uradne osebe, je bil postopek pravnomočno ustavljen in tožnici niso bili izrečeni ukrepi skladno z ZGO-1. Če bi upravni organi v zadevi postopali s skrbnostjo, ki se utemeljeno pričakuje od povprečno skrbnega gradbenega inšpektorja v postopkih po 152. in 153. členih ZGO-1, bi bil epilog drugačen – postopek bi se iztekel tako, da bi ji bili izrečeni ukrepi, ki jih ZGO-1 predvideva v primeru nelegalne gradnje. Odločanje o tožničinih pravicah v spornem oblastno procesnem odnosu med državo in posameznikom – tožnico, se je torej končalo s spodletelim poskusom varstva javnega interesa, ki ga zasleduje ZGO-1, po drugi strani pa s popolnim uspehom za tožnico. Čim je tako in je posledica dejanj v upravnem postopku korist za tožnico, bi bil sklep o odškodninski odgovornosti toženke v popolnem nasprotju z izravnalno funkcijo odškodninskega prava, ki je v odpravi oškodovančevega prikrajšanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055642
URS člen 22, 127. OZ člen 140, 171, 185. ZS člen 109. ZPP člen 367a, 376.
povrnitev škode - prometna nezgoda - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soprispevek oškodovanca - določitev deleža odgovornosti - sopotnik kot oškodovanec - skrbnost sopotnika - vinjenost oškodovanca - vožnja z vinjenim voznikom - vožnja z alkoholiziranim voznikom - volenti non fit iniuria - ustaljena sodna praksa - odstop od sodne prakse - opravljena glavna obravnava - ugoditev reviziji
V tej zadevi gre za vprašanje višine oškodovančevega soprispevka, ker je vede prisedel k pijanemu vozniku. Gre tudi za to, da se je v tej zadevi Vrhovno sodišče soočilo z odstopom nižjih sodišč od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
S tem, ko sta nižji sodišči ob bistveno enakih dejanskih okoliščinah tožniku pripisali 65% delež lastnega prispevka, drugače kot jih je za bistveno enaka ravnanja oškodovancem pripisovala ustaljena sodna praksa, sta obšli ustaljeno sodniškopravno vsebino na tretjem odstavku 153. člena ter 171. člena OZ temelječega materialnopravnega pravila.
Revident je imel v tem delu torej prav. To je Vrhovnemu sodišču narekovalo, da znova opravi materialnopravno vrednotenje. Pri tem je odstopilo od vsebine dosedanje sodne prakse, saj je ta pretirano toga (monolitna), neobčutljiva za razlikovanje različnih položajev ter tudi sicer po vrednotnem sporočilu o 20% soprispevku oškodovanca ne ustreza več času, ki poudarja pomen posameznikove odgovornosti za lastna ravnanja.
Tožnik ni bil skrben do samega sebe. Skupaj z voznikom se je podal v nevarno avanturo, ki se je nato tudi tragično iztekla. Zavarovanec tožene stranke je pri tem prednjačil. Raven alkohola pri njem je bila že na mejnem prehodu 2,6 g/kg, v času nezgode celo prek 3 g/kg. Upravljal je z avtomobilom, ki je nevaren zato, ker se s svojo maso in ob večji hitrosti, ko gre nekaj narobe, lahko znajde s svojo gibalno količino v nepredvidljivem kavzalnem vrtincu. Ko pa je voznik opijanjen (kar je hkrati protipravno, krivdno ravnanje) v tej vzročni shemi rizike zgolj zvišuje. Bolj, ko je pijan, bolj jih zvišuje, bolj prevladujejo in kavzalni vrtinec je bolj in bolj smrtonosen. Tožnik je bil pri tem zviševanju rizika soudeležen ter je nanj pristajal.
Ker je šlo za njuno skupno pijančevanje, je mogoče po presoji Vrhovnega sodišča, oba vrednotna vzroka enakovredno umeriti na tehtnici. Glede na razloge v 47. točki te sodbe to narekuje, da bo ob pravilni uporabi 171. člena OZ tožnik upravičen do za polovico zmanjšane odškodnine ali povedano numerično, da znaša njegov soprispevek 50%.
Toženci so v septembru 2013 začeli z izgradnjo nove javne kanalizacijske cevi na nepremičnini prve toženke, v dolžini 95 m, tik ob meji s tožnikovim zemljiščem. Tožnik je trdil, da so zašli na njegovo zemljišče, da so tam porušili zidano kamnito škarpo in 50 let staro smreko in da zaradi posega na njegovem zemljišču, ker so zvišali nivo javne ceste, sedaj prihaja do zamakanja. Tako je z negatorno tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja (poglobitev obeh zemljišč ob meji, izgradnjo škarpe, odstranitev stare kanalizacijske cevi z njegovega zemljišča). Zahteval pa je tudi plačilo odškodnine za nastalo škodo (8000 EUR za podrto škarpo in 2500 EUR za podrto smreko in za škodo na zemljišču) in plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo njegove parcele med gradnjo (2850 EUR od prve in tretje toženke), zato ker je na njegovem zemljišču še vedno stara kanalizacijska cev (od decembra 2013 dalje skupaj 7.650 EUR od prve in druge toženke), ter za uporabo zemljišča zaradi dostopa do kanalizacijske cevi (od prve in druge toženke od 1. 2. 2016 dalje mesečno po 760 EUR).
Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo prve in tretje toženke zoper odločitev o stroških postopka.
Vrhovno sodišč eje odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00055699
URS člen 14, 14/2, 22, 25, 26, 26/1, 33. ZZK-1 člen 6. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - protipravnost - zastaranje - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - publicitetno načelo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stališče, ki pri razlagi protipravnosti iz 26. člena Ustave zaobide očitke kršitev človekovih pravic, storjenih v okviru domnevno protipravnega ravnanja oblasti, in ovrednotenje v luči celote vseh ugotovljenih posameznih pomanjkljivosti, je nedopustno omejujoče za uresničevanje pravice iz 26. člena Ustave.
Iz 26. člena Ustave izhaja zahteva, da sodišča v odškodninskih sporih zoper državo ne smejo sprejemati stališč, ki bi bila v nasprotju z drugimi človekovimi pravicami.
Pri razlagi nedoločenega pojma protipravnosti je treba imeti vselej pred očmi celoto očitanih pomanjkljivosti.
Očitane posamezne pomanjkljivosti opravljanja službe lahko kumulirajo v celoto, ki zaradi nezdružljivosti z zahtevanimi standardi skrbnosti in običajne metode dela kaže na neprofesionalno delo in utemeljuje protipravno ravnanje iz 26. člena Ustave.
Razlaga, po kateri bi za dopustnost posega oblasti v pravico iz 33. člena Ustave zadostovali že zakonsko neurejeni oziroma ne dovolj jasno opredeljeni učinki "zaznambe pogodbene komasacije," ni skladna z zahtevo Ustave, da mora biti poseg v pravico urejen z zakonom.
Besedilo določbe prvega odstavka 6. člena ZZK-1, da se nihče ne more sklicevati, da mu v zemljiški knjigi vpisana pravica ni bila znana, le na videz kategorično soopredeljuje dejanski stan začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek, urejen sicer v prvem odstavku 352. člena OZ. Kadar je odškodninski zahtevek utemeljen z očitkom kršitve dolžnosti zemljiškoknjižnega sodišča, da oškodovancu kot nasprotnemu udeležencu zemljiškoknjižnega postopka zagotovi pravico do izjave, z Ustavo ni skladna razlaga, da prvi odstavek 6. člena ZZK-1 soopredeljuje začetek teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek, ker krši načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje - obvezno avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalnine - nesreča na dirkališču - izključitev zavarovalnega kritja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Oprlo se je na določbo pete alineje prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev PG-aod 11-7, ki je enaka določbi prve alineje 3. točke 17. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP), po kateri je izključeno zavarovalno kritje škode, ki nastane zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost, ali pri vadbenih vožnjah.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Vrhovno sodišče je odločilo, da tožnik ni izkazal pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - padec na stopnicah - krivdna odgovornost - krivda oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo, pritožbi toženke pa je ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnice zavrnilo v celoti. Ocenilo je, da so bile opustitve pri zagotavljanju protizdrsnosti stopnic minimalne in je bil glavni vzrok padca nepazljivost tožnice, ki je nosila natikače in se kljub temu, da je med njenim obiskom veterinarja dež zmočil stopnice, pri sestopu ni držala ograje.
Vrhovno sodišče je odločilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - vožnja pod vplivom alkohola - kasko avtomobilsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, ker je tožnik zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubil zavarovalne pravice. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje instančnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Višjega sodišča v Ljubljani, ki je v razmerju do pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani neposredno instančno sodišče. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Sodišče druge stopnje je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede vprašanja, ali je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena bruto ali neto plača. Tako kot delovno in socialno sodišče v delovnem sporu, je odločilo, da za tožnika potem, ko se je prezaposlil k slovenskemu delodajalcu, ni več veljal aneks. Zato je opravilo pritožbeno obravnavo, postavilo izvedenca in mu naložilo, naj opravi nov izračun prikrajšanja. Posledično je pritožbi toženke delno ugodilo in znižalo ugotovljeni znesek terjatve tožnika na 38.357,92 EUR. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek za obračun prispevkov in zahtevek za ugotovitev višje terjatve. Obrazložilo je, da pri prisojeni odškodnini tožencu ni treba plačati prispevkov ter dodalo, da po novejši sodni praksi sodišča tudi ne odločajo o davčni obveznosti v izreku.
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker tožnik ni izkazal pogojev po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - padec na stopnicah - vzročna zveza - drsnost stopnic - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.