izpolnitev obveznosti s strani tretjega – vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunanja izpolnitve – obvestilo o namenu plačila
Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – razlaga splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti – izključitev odgovornosti
Glede na jasne določbe lastnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12) drugotoženka z ugovorom, da je izključena njena obveznost povrnitve škode iz razloga, ker je delavec zavarovanca to povzročil naklepno, ne more uspeti.
nepravdni postopek – smiselna uporaba določb ZPP - neplačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe
Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.
OZ člen 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine, dane v najem - nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja kot osnovni poklic - poklicni voznik
Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.
Ker uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 za voznike začetnike, kljub njihovemu strožjemu kaznovanju, ni izključena, v konkretni zadevi pa je storilec izkazal izboljšan odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, razen za kategoriji C in CE motornih vozil.
uklonilni zapor - datum storitve prekrška - zastaranje izvršitve sankcije
Datum storitve prekrška za tek zastaranja izvršitve ni pomemben, temveč je odločilen datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija. Ker je odločba o prekršku, ki je v predmetni zadevi podlaga za določitev uklonilnega zapora, po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna 20.11.2008, do zastaranja izvršitve sankcij še ni prišlo.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
ZPPSL člen 112, 114, 114/2. ZOR člen 1002, 1002/1, 1007, 1007/2. ZPOGD člen 8, 8/1, 8/2.
poroštvo – zamuda s plačilom - izpolnitvena dolžnost poroka – obrestna mera v stečaju – zmanjšana obveznost poroka
Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom se izpolnitvena dolžnost poroka ne spremeni in je porok dolžan izpolniti obveznosti na način in v rokih, kot se je zavezal ob sprejemu poroštvene zaveze. Določba 2. odstavka 114. člena ZPPSL, po kateri od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, učinkuje le v razmerju med dolžnikom in njegovimi upniki, ne pa tudi v razmerju med poroki in upniki.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Ta odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti, vključno z dogovorjenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi.
OZ člen 428. ZArbit člen 14. ZPP člen 339, 339/2-5.
cesija terjatve - klavzula o arbitražnem reševanju sporov - pravilo o prehodu stranskih pravic - pristojnost arbitraže - imenovanje arbitra
Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - osebnostna pravica - pravno priznana škoda - nova oblika škode - odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato ni mogoče dosoditi odškodnino po ZOR, oz. odškodnino je mogoče dosoditi v skladu s pogoji iz čl. 15 in 25 ZVPSBNO.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Samo dejstvo, da je tožnik izvršil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, predstavlja okoliščino, zaradi katere od tožene stranke ni bilo pričakovati, da z njim nadaljuje delovno razmerje do izteka odpovednega roka.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost povzročitelja - prispevek oškodovanca k nastanku škode - sorazmerno zmanjšana odškodnina
Pravna podlaga za upoštevanje soodgovornosti zavarovanca tožeče stranke za škodo je podana, to je 171. čl. OZ, ki določa, da oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2, 2/2. SKPgd člen 52, 52/2, tarifna priloga točka 4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tarifna priloga točka 4.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
pritožba – prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Pritožbo, ki jo je vložil prokurist kot pooblaščenec tožene stranke, pri čemer iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi šlo za osebo, ki je opravila državni pravniški izpit, niti ni bilo dokazilo o tem predloženo ob vložitvi pritožbe oziroma naknadno, se kot nedovoljeno zavrže.
regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek – neupravičena obogatitev
Toženec – delavec ni dolžan vrniti sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto, v katerem mu je delovno razmerje v mesecu avgustu prenehalo. Ker je v tem letu pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, je pridobil tudi pravico do celotnega regresa in ni bil obogaten na račun delodajalca – tožeče stranke.