Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov –povzročitev pravdnih stroškov – načelo uspeha – delni uspeh – razpolaganje s tožbenim zahtevkom – več tožbenih zahtevkov – različen uspeh strank v posameznih fazah postopka
Stališče, da doseženi uspeh ne more biti edino izhodišče za odločitev o stroških, zdrži le, če bi takšna odločitev nasprotovala osnovnemu načelu stroškovnega odločanja, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.
izpolnitev obveznosti s strani tretjega – vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunanja izpolnitve – obvestilo o namenu plačila
Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost.
Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
URS člen 29, 29/2. ZKP člen 207, 207/3, 311, 311/1, 311/2.
sprememba sestave senata - nadaljevanje glavne obravnave v primeru spremembe sestave senata - sojenje v nenavzočnosti
Senat ne more odločiti – tudi če bi stranke s tem soglašale – da se ne bo znova prebrala obtožnica in izvedlo obtoženčevo zaslišanje. Če se glavna obravnava, ki je bila preložena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave, vendar pa sme senat v tem primeru odločiti, da se začne obravnava znova
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima pravico izjaviti se o obtožbi in o dokazih, ki ga bremenijo. Če obtoženec še ni bil zaslišan ali se ni seznanil z vsemi dokazi, ki so predlagani v obtožnici, je njegova navzočnost na glavni obravnavi vedno nujna.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 15.
krivdna odškodninska odgovornost – temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost delodajalca – varnost in zdravje pri delu – varno delo – - opustitveno ravnanje - nedopustnost opustitve – policist na kolesu – neprimerna delovna obutev – vzrok zdrsa – razbremenitev odškodninske odgovornosti – prispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje
Obutev, ki jo je drugotoženka tožniku zagotovila, za obstoječa pedala kolesa ni bila ustrezna, saj ni omogočila oprijema čevlja na vrhnjem, gladkem delu pedala.
posodbena pogodba - obdelava kmetijskega zemljišča - prekarij - kritje rednih in izrednih stroškov - uporaba stvari brez plačila
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka se je pravilno oprlo na paragraf 981 ODZ, ki določa, da izposojevalec (v obravnavanem primeru torej tožnik) nosi stroške redne rabe stvari, povrnitev izrednih stroškov pa uveljavlja kot pošteni posestnik. Glede na naravo pogodbenega razmerja med strankama, po katerem ima prekarist do preklica pogodbenega razmerja pravico uporabljati stvar brez pogodbenega plačila, prvostopenjsko sodišče v zakonu tudi ni imelo podlage za ugotavljanje koristi, ki jo je imela tožeča stranka od prodaje pridelkov iz vinograda in sadovnjaka v času trajanja pogodbenega razmerja.