ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
prekluzija - pravilo o prekluziji – materialno procesno vodstvo
Vseskozi je bilo na dlani, da mora tožeča stranka navesti dejstva, ki utemeljujejo višino tožbenega zahtevka. Ker tega ni storila pravočasno, pravilo o materialnem pravdnem vodstvu ne more prebijati pravila o prekluziji.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.
posodbena pogodba - obdelava kmetijskega zemljišča - prekarij - kritje rednih in izrednih stroškov - uporaba stvari brez plačila
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka se je pravilno oprlo na paragraf 981 ODZ, ki določa, da izposojevalec (v obravnavanem primeru torej tožnik) nosi stroške redne rabe stvari, povrnitev izrednih stroškov pa uveljavlja kot pošteni posestnik. Glede na naravo pogodbenega razmerja med strankama, po katerem ima prekarist do preklica pogodbenega razmerja pravico uporabljati stvar brez pogodbenega plačila, prvostopenjsko sodišče v zakonu tudi ni imelo podlage za ugotavljanje koristi, ki jo je imela tožeča stranka od prodaje pridelkov iz vinograda in sadovnjaka v času trajanja pogodbenega razmerja.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 15.
krivdna odškodninska odgovornost – temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost delodajalca – varnost in zdravje pri delu – varno delo – - opustitveno ravnanje - nedopustnost opustitve – policist na kolesu – neprimerna delovna obutev – vzrok zdrsa – razbremenitev odškodninske odgovornosti – prispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje
Obutev, ki jo je drugotoženka tožniku zagotovila, za obstoječa pedala kolesa ni bila ustrezna, saj ni omogočila oprijema čevlja na vrhnjem, gladkem delu pedala.
URS člen 29, 29/2. ZKP člen 207, 207/3, 311, 311/1, 311/2.
sprememba sestave senata - nadaljevanje glavne obravnave v primeru spremembe sestave senata - sojenje v nenavzočnosti
Senat ne more odločiti – tudi če bi stranke s tem soglašale – da se ne bo znova prebrala obtožnica in izvedlo obtoženčevo zaslišanje. Če se glavna obravnava, ki je bila preložena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave, vendar pa sme senat v tem primeru odločiti, da se začne obravnava znova
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima pravico izjaviti se o obtožbi in o dokazih, ki ga bremenijo. Če obtoženec še ni bil zaslišan ali se ni seznanil z vsemi dokazi, ki so predlagani v obtožnici, je njegova navzočnost na glavni obravnavi vedno nujna.
Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – razlaga splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti – izključitev odgovornosti
Glede na jasne določbe lastnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12) drugotoženka z ugovorom, da je izključena njena obveznost povrnitve škode iz razloga, ker je delavec zavarovanca to povzročil naklepno, ne more uspeti.
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).