ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov –povzročitev pravdnih stroškov – načelo uspeha – delni uspeh – razpolaganje s tožbenim zahtevkom – več tožbenih zahtevkov – različen uspeh strank v posameznih fazah postopka
Stališče, da doseženi uspeh ne more biti edino izhodišče za odločitev o stroških, zdrži le, če bi takšna odločitev nasprotovala osnovnemu načelu stroškovnega odločanja, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila.
ZOR člen 2, 5, 188, 188/1, 195, 195/2. OZ člen 2, 5, 167, 167/1, 174, 174/2.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina v obliki denarne rente – izplačilo enkratne vsote
Tožena stranka – rudnik, je v fazi zapiranja, do dokončnega zaprtja bo prišlo leta 2015. To je takšen resen razlog, da ima tožnik pravico do izplačila denarne rente v enkratni vsoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056860
ZOR člen 18. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 43, 44, 44/2, 49. ZTLR člen 33. ZPP člen 8, 105, 108, 108/1, 108/3, 276, 277, 277/2, 278, 318, 318/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje -izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera tretjega - raziskovalna dolžnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - nepopoln odgovor na tožbo - poprava nepopolne vloge - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba
Trditveno in dokazno breme, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe in vpisu v zemljiško knjigo seznanjen, da sporna nepremičnina ni bila last njegovega sopogodbenika, je na strani tožeče stranke, ki mora z veliko stopnjo verjetnosti izpodbiti domnevo dobre vere.
Tožničina posest na sporni nepremičnini ni bila jasno vidna navzven, zato toženca ob sklepanju menjalne pogodbe ni zavezovala raziskovalna dolžnost, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika. Ker je bila sporna nepremičnina izrecno zajeta v menjalni pogodbi, sestavljeni pri odvetnici in overjeni pred sodiščem, v zemljiški knjigi pa vpisana kot last AG in AmG, tožnica proti tožencu, ki je pošteno ravnal in se zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ne more uspeti.
Ker je toženec svojo vlogo v danem roku popravil oz. dopolnil, gre odgovor na tožbo šteti kot pravočasen. Ker pa je tudi obrazložen, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
predlog za preložitev naroka - preložitev naroka – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – sodba na podlagi odpovedi
Iz molka sodišča, ki na predlog za preložitev naroka ni odgovorilo, je stranka lahko sklepala le to, da njenemu predlogu ni ugodeno; opozorjena je bila na posledice izostanka, zato je uresničen dejanski stan iz 1. odstavka 282. čl. ZPP, ki kot posledico izostanka tožeče stranke iz poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo predpisuje izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
odškodninska odgovornost države - carinski postopek – odvzem vozila v carinskem postopku – ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo – carinski prekršek
Glede na to, da je bilo v konkretni zadevi vozilo odvzeto, še preden je bilo ugotovljeno, da je storilec storil očitani mu prekršek, kaže na to, da odvzem vozila ni pomenil varnostnega ukrepa odvzema predmetov v smislu 1. odstavka 383. člena CZ, temveč je lahko pomenil le ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo v skladu s 5. odstavkom 383. člena CZ.
Za postavitev blaga pod carinsko nadzorstvo mora biti podan sum, da je bil z blagom storjen carinski prekršek. Tožeča stranka ni zatrjevala, da v konkretni zadevi ni bil podan sum, da je bil s spornim avtomobilom storjen carinski prekršek. Zatrjevanje, da prekršek ni bil storjen, temu trditvenemu bremenu namreč ne zadosti.