predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
predlog za preložitev naroka - preložitev naroka – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – sodba na podlagi odpovedi
Iz molka sodišča, ki na predlog za preložitev naroka ni odgovorilo, je stranka lahko sklepala le to, da njenemu predlogu ni ugodeno; opozorjena je bila na posledice izostanka, zato je uresničen dejanski stan iz 1. odstavka 282. čl. ZPP, ki kot posledico izostanka tožeče stranke iz poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo predpisuje izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056883
ZPP člen 214, 243, 244, 244/1, 247, 254, 254/2, 254/3. ZVO-1 člen 149. ZLS člen 21, 21-13. OZ člen 133, 133/3.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – vzdrževanje komunalnega omrežja – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.
Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.
ZVPSBNO ne predpisuje, da bi bile izrecno upoštevne le tiste nadzorstvene pritožbe, ki bi bile vložene v času njegove uporabe, zato je odločilno, da je bila ta vložena tekom postopka, na katerega se nanaša ter da ji je bilo ugodeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0055643
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. : ZIZ člen 53, 53/1, 239.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravni interes – prepoved glasovanja na skupščini - izvedba skupščine
Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času od vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
ZST člen 12/2, 12/3. ZPP člen 108/2. ZUP člen 1, 4, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog – predložitev izjave o premoženjskem stanju – subsidiarna uporaba ZUP
ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je ZUP.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.