Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056860
ZOR člen 18. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 43, 44, 44/2, 49. ZTLR člen 33. ZPP člen 8, 105, 108, 108/1, 108/3, 276, 277, 277/2, 278, 318, 318/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje -izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera tretjega - raziskovalna dolžnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - nepopoln odgovor na tožbo - poprava nepopolne vloge - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba
Trditveno in dokazno breme, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe in vpisu v zemljiško knjigo seznanjen, da sporna nepremičnina ni bila last njegovega sopogodbenika, je na strani tožeče stranke, ki mora z veliko stopnjo verjetnosti izpodbiti domnevo dobre vere.
Tožničina posest na sporni nepremičnini ni bila jasno vidna navzven, zato toženca ob sklepanju menjalne pogodbe ni zavezovala raziskovalna dolžnost, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika. Ker je bila sporna nepremičnina izrecno zajeta v menjalni pogodbi, sestavljeni pri odvetnici in overjeni pred sodiščem, v zemljiški knjigi pa vpisana kot last AG in AmG, tožnica proti tožencu, ki je pošteno ravnal in se zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ne more uspeti.
Ker je toženec svojo vlogo v danem roku popravil oz. dopolnil, gre odgovor na tožbo šteti kot pravočasen. Ker pa je tudi obrazložen, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057074
ZOZP člen 17. OZ člen 180, 180/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec - pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev - odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - izključitev odgovornosti
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije odškodninske zahtevke neposrednih oškodovancev; krije pa tudi zahtevke posrednih oškodovancev, kadar jim takšno pravico priznava ZOZP ali kakšen drug zakon.
Ni mogoče zanikati obstoja primarne škode, iz katere izvira (sekundarna) škoda tožnice kot posredne oškodovanke. To škodo je tožnici z uporabo vozila, na katerega se nanaša sklenjeno zavarovanje, povzročil tožničin zakonec, ki je svojo avtomobilsko odgovornost zavaroval pri toženki. Potemtakem niti njegova niti toženkina odškodninska odgovornost v razmerju do tožnice nista izključeni, čeprav toženka ne odgovarja za škodo neposrednega oškodovanca. Končno škoda posrednega oškodovanca ni odvisna od obstoja škode neposrednega oškodovanca.
stroški postopka – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0059116
ZGD člen 258, 480. ZGD-1 člen 263, 547. ZFPPod člen 19.
povezane družbe - odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - odvisna in obvladujoča družba - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost in odgovornost - organi družbe - organi vodenja ali nadzora - koncern in koncernske družbe - vodenje in odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost zastopnikov obvladujoče družbe - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - obseg vplivanja in poročilo poslovodstva - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti - uporaba določb o gospodarskih sporih
Določbe ZGD (oziroma ZGD-1) opredeljujejo predpostavke odškodninske odgovornosti uprave za nastanek finančnega stanja insolventnosti družbe. Ko takšno stanje nastopi, je uprava dolžna spoštovati določene prepovedi in zapovedi iz ZFPPod (oziroma ZFPPIPP), ki za kršitev prepovedi oziroma opustitev ukrepov predvideva nadaljnjo odškodninsko posledico.
Za spor med fizično osebo kot članom organa upravljanja družbe in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe člani organov nasprotne stranke.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.
Že zato, ker se je tožena stranka poravnalnega naroka udeležila (začet pa je bil tudi prvi narok za glavno obravnavo), prvostopenjsko sodišče za izdajo zamudne sodbe zaradi neudeležbe tožene stranke na drugem naroku za glavno obravnavo dne 4. 9. 2009 ni imelo podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.