Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
pogodbena kazen – zamuda pri izpolnitvi obveznosti - vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja, oziroma da je tožeča stranka pristala na to, da se ji stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.
ZVPSBNO ne predpisuje, da bi bile izrecno upoštevne le tiste nadzorstvene pritožbe, ki bi bile vložene v času njegove uporabe, zato je odločilno, da je bila ta vložena tekom postopka, na katerega se nanaša ter da ji je bilo ugodeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
ZOR člen 2, 5, 188, 188/1, 195, 195/2. OZ člen 2, 5, 167, 167/1, 174, 174/2.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina v obliki denarne rente – izplačilo enkratne vsote
Tožena stranka – rudnik, je v fazi zapiranja, do dokončnega zaprtja bo prišlo leta 2015. To je takšen resen razlog, da ima tožnik pravico do izplačila denarne rente v enkratni vsoti.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056860
ZOR člen 18. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 43, 44, 44/2, 49. ZTLR člen 33. ZPP člen 8, 105, 108, 108/1, 108/3, 276, 277, 277/2, 278, 318, 318/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje -izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera tretjega - raziskovalna dolžnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - nepopoln odgovor na tožbo - poprava nepopolne vloge - neobrazložen odgovor na tožbo - zamudna sodba
Trditveno in dokazno breme, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe in vpisu v zemljiško knjigo seznanjen, da sporna nepremičnina ni bila last njegovega sopogodbenika, je na strani tožeče stranke, ki mora z veliko stopnjo verjetnosti izpodbiti domnevo dobre vere.
Tožničina posest na sporni nepremičnini ni bila jasno vidna navzven, zato toženca ob sklepanju menjalne pogodbe ni zavezovala raziskovalna dolžnost, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika. Ker je bila sporna nepremičnina izrecno zajeta v menjalni pogodbi, sestavljeni pri odvetnici in overjeni pred sodiščem, v zemljiški knjigi pa vpisana kot last AG in AmG, tožnica proti tožencu, ki je pošteno ravnal in se zanesel na podatke v zemljiški knjigi, ne more uspeti.
Ker je toženec svojo vlogo v danem roku popravil oz. dopolnil, gre odgovor na tožbo šteti kot pravočasen. Ker pa je tudi obrazložen, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.