denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Če bi toženec v upravnem postopku izdal pravilno in zakonito odločbo, bi tožnici že na podlagi takšne odločbe izplačal denarno socialno pomoč v višini, v kakršni ji je bila priznana kasneje s sodno odločbo. Toženec je tako z izplačilom denarne socialne pomoči v zamudi od naslednjega dne od dneva, ko bi prvostopna odločba postala izvršljiva, tožnica pa je za ta čas upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Odločitev, da mora toženec tožnici dosojene stroške postopka plačati na račun sodišča, je pravilna, saj je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 60/2-3, 94, 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen VI, VI/B, VI/B-13, VI/B-16.
telesna okvara - invalidnost III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti
Če je pri zavarovancu podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela v okviru njegovega poklica v polnem delovnem času z določenimi omejitvami, gre za III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost v skladu s 94. členom ZPIZ-1 in ne za II. oziroma I. kategorijo invalidnosti in s tem povezanimi pravicami.
Tožnici je z zagotovljenim bivanjem na istem naslovu skupaj s starši in na ta način porazdeljenimi stroški bivanja med več oseb, dohodek v višini minimalnega dohodka delno zagotovljen, saj je zakonska domneva, da ima v posledici tega nižje stroške bivanja, kakor osebe, ki same krijejo vse stroške bivanja. V takem primeru se socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tako, da se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.
ZVPSBNO ne predpisuje, da bi bile izrecno upoštevne le tiste nadzorstvene pritožbe, ki bi bile vložene v času njegove uporabe, zato je odločilno, da je bila ta vložena tekom postopka, na katerega se nanaša ter da ji je bilo ugodeno.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056883
ZPP člen 214, 243, 244, 244/1, 247, 254, 254/2, 254/3. ZVO-1 člen 149. ZLS člen 21, 21-13. OZ člen 133, 133/3.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – vzdrževanje komunalnega omrežja – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.
Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
ZOR člen 154, 154/1, 361, 366, 371, 387, 392, 600, 607, 607/1, 613, 613/1, 620, 620/5, 622, 623. OZ člen 376. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286b, 337, 337/1, 324, 324/3.
pobotni ugovor – procesno pobotanje – izrek – ugotovitev obsega pobotne terjatve
Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
predlog za preložitev naroka - preložitev naroka – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – sodba na podlagi odpovedi
Iz molka sodišča, ki na predlog za preložitev naroka ni odgovorilo, je stranka lahko sklepala le to, da njenemu predlogu ni ugodeno; opozorjena je bila na posledice izostanka, zato je uresničen dejanski stan iz 1. odstavka 282. čl. ZPP, ki kot posledico izostanka tožeče stranke iz poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo predpisuje izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.