Čeprav sta prva dva toženca oporočna dediča, ostali trije pa zakoniti (ne tudi nujni), ima odločitev o tožbenem zahtevku posledice tudi na zakonite dediče. V primeru, da bi bila oporoka razveljavljena, bi namreč prišli kot zakoniti dediči v poštev, poleg tožnice, tudi oni. Zato so zadnji trije toženci s prvima dvema skladno določbi 196. člena ZPP enotni in tudi nujni sosporniki. To pomeni, da so zato lahko le vsi skupaj enotna tožena stranka oziroma če tožba ne zajame vseh, ni tožena pravilna tožena stranka in je tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
skupna gradnja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o skupni gradnji – družbena pogodba – obogatitveni zahtevek – verzija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – poslovodstvo brez naročila
Podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupaj zgrajeni nepremičnini pomeni dogovor strank o skupni gradnji, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravil XXVII. poglavja ODZ in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino. Solastniški delež pa bi bil določen na podlagi ocene vrednosti prispevkov tožeče stranke k nastanku nepremičnine, tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi, kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa, da v primeru, da je nastala nova stvar, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju.
V primeru obogatitvenih zahtevkov se kot začetek zastaralnega roka šteje konec ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
sklenitev zavarovalne pogodbe - prijava okoliščin, pomembnih za ocenitev nevarnosti
Med okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in jih je sklenitelj zavarovanja dolžan prijaviti zavarovalnici, spadajo zlasti tiste, o katerih mu zavarovalnica postavi vprašanja. Tožnik (sklenitelj zavarovanja) ni bil seznanjen s t. i. seznamom poklicev in športov, ki predstavljajo posebne nevarnosti. Zato mu ni mogoče očitati, da je zamolčal amatersko ukvarjanje z nogometom.
odškodninska odgovornost – športna dejavnost – opustitveno ravnanje - varnost na igrišču golfa – postavitev zaščitne mreže – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvotožena stranka bi morala kot dober gospodarstvenik narediti več za varnost na igrišču, in sicer namestiti varnostne mreže, ki bi preprečevale let zgrešenih in nevarnih žogic na kraj, kjer se nahajajo igralci, in postaviti igrišče tako, da bi onemogočalo lete žogic v igralce na drugih stezah.
Za informativni dokaz gre le takrat, kadar manjkajo dejanske navedbe in če je predlagan zato, da bi izvedba dokaza dala podlago za trditve. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sama podala vse potrebne navedbe, sklicujoč se na predloženo pogodbo in izračune. Izvedenka z razlago pomena posameznih pogodbenih določil (npr. razdolžnina) ni nadomeščala trditvene podlage tožeče stranke. S potrebnim strokovnim znanjem je le pojasnila pomen pogodbeno določenih in obračunanih postavk, kar pa ne more biti informativni dokaz.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056869
OZ člen 179. ZPP člen 14.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo – kaznivo dejanje – kazenska odgovornost
Na ugotovitev, da tožnica ob poškodbi ni utrpela pretresa možganov, ne more vplivati niti sklicevanje pritožnice na kazensko sodbo, saj je sodišče v pravdnem postopku po 14. členu ZPP vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa tudi glede posameznih dejstev, ki predstavljajo dejansko stanje, če se s tem ne poseže v že pravnomočno ugotovljen obstoj kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – napotitev na pravdo – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožnica (ena od dedinj) je šele po zaključku zapuščinske obravnave postavila trditev, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze – vzgoja in varstvo – zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživljanje otrok – dodelitev otroka – otrokove koristi
Odločitev, komu naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, lahko narekuje le skrbna proučitev vseh okoliščin in ugotovitev, pri katerem od roditeljev so podani boljši pogoji za uveljavljanje otrokovih koristi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058973
OZ člen 34, 34/2. SPZ člen 23, 40. ZZZDR člen 51.
pravnoposlovni način prenosa lastninske pravice – razpolagalni in zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – določenost in določljivost predmeta pogodbe
Za veljavnost obligacijskega pravnega posla sicer načeloma zadošča določljivost predmeta, kar pa ne velja za pravni prenos nepremičnin, saj mora biti upoštevajoč kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki, torej določena.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059139
ZPP člen 339/2-8, 411, 411/3.
postopek za ureditev stikov – začasna odredba – ogroženost otroka - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedba naroka dva dni po tem, ko je toženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe, ter med sodnimi počitnicami, ko si toženec ni mogel poiskati odvetnika, še ne predstavlja kršitve pravice do izjave. Ta mu je bila namreč zagotovljena s pravnim sredstvom – ugovorom, vloženim po odvetniku, s katerim je delno uspel.
ZGD-1 člen 507, 507/2, 516, 516/4. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 34, 34/2, 34/3, 42, 42/1, 44, 44/1 44/1-1, 48.
izstop družbenika – sprememba družbene pogodbe – pravni interes družbe za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Glede na zahtevo iz 1. odstavka 42. člena Uredbe, da mora biti predloženo predlogu za vpis izstopa družbenika iz družbe tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe izhaja v povezavi s 4. odstavkom 516. člena ZGD-1 logičen sklep, da je skupaj s predlogom za vpis izstopa družbenika treba predlagati tudi vpis spremembe družbene pogodbe. Narava vpisa izstopa družbenika iz družbe namreč nujno terja tudi spremembo družbene pogodbe.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.