DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059139
ZPP člen 339/2-8, 411, 411/3.
postopek za ureditev stikov – začasna odredba – ogroženost otroka - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedba naroka dva dni po tem, ko je toženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe, ter med sodnimi počitnicami, ko si toženec ni mogel poiskati odvetnika, še ne predstavlja kršitve pravice do izjave. Ta mu je bila namreč zagotovljena s pravnim sredstvom – ugovorom, vloženim po odvetniku, s katerim je delno uspel.
ZGD-1 člen 507, 507/2, 516, 516/4. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 34, 34/2, 34/3, 42, 42/1, 44, 44/1 44/1-1, 48.
izstop družbenika – sprememba družbene pogodbe – pravni interes družbe za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Glede na zahtevo iz 1. odstavka 42. člena Uredbe, da mora biti predloženo predlogu za vpis izstopa družbenika iz družbe tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe izhaja v povezavi s 4. odstavkom 516. člena ZGD-1 logičen sklep, da je skupaj s predlogom za vpis izstopa družbenika treba predlagati tudi vpis spremembe družbene pogodbe. Narava vpisa izstopa družbenika iz družbe namreč nujno terja tudi spremembo družbene pogodbe.
Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
posestno varstvo – dejanska oblast nad stvarjo – omejena posest – delitev dejanske oblasti – delna oblast nad stvarjo – nesklepčen tožbeni predlog – varstvo posesti služnostne pravice - pravilo o vezanosti na zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno (provizorno), do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo pravno podlago za posest.
Tisti, ki ima dejanski posestni položaj, ki ustreza vsebini pozitivne služnosti, nima takšne integralne oblasti nad nepremičnino ali njenim delom, da bi bil njen posestnik ali soposestnik (tisti, ki skupaj z drugimi izvršuje dejansko oblast na celotni stvari).
sklenitev zavarovalne pogodbe - prijava okoliščin, pomembnih za ocenitev nevarnosti
Med okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in jih je sklenitelj zavarovanja dolžan prijaviti zavarovalnici, spadajo zlasti tiste, o katerih mu zavarovalnica postavi vprašanja. Tožnik (sklenitelj zavarovanja) ni bil seznanjen s t. i. seznamom poklicev in športov, ki predstavljajo posebne nevarnosti. Zato mu ni mogoče očitati, da je zamolčal amatersko ukvarjanje z nogometom.
skupna gradnja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o skupni gradnji – družbena pogodba – obogatitveni zahtevek – verzija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – poslovodstvo brez naročila
Podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupaj zgrajeni nepremičnini pomeni dogovor strank o skupni gradnji, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravil XXVII. poglavja ODZ in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino. Solastniški delež pa bi bil določen na podlagi ocene vrednosti prispevkov tožeče stranke k nastanku nepremičnine, tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi, kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa, da v primeru, da je nastala nova stvar, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju.
V primeru obogatitvenih zahtevkov se kot začetek zastaralnega roka šteje konec ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
odškodninska odgovornost – športna dejavnost – opustitveno ravnanje - varnost na igrišču golfa – postavitev zaščitne mreže – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvotožena stranka bi morala kot dober gospodarstvenik narediti več za varnost na igrišču, in sicer namestiti varnostne mreže, ki bi preprečevale let zgrešenih in nevarnih žogic na kraj, kjer se nahajajo igralci, in postaviti igrišče tako, da bi onemogočalo lete žogic v igralce na drugih stezah.
pogodba o štipendiranju – veljavnost pogodbe - izpodbojnost dogovora - zahtevek na razveljavitev – napaka volje - pogodbena volja - odškodnina v primeru prestopa – enostranska prekinitev - izpisnica
Pogodba velja tako, kot je dogovorjena, saj vsebina ni sporna. Po pogodbi se je tožnik odpovedal zapadlim obveznostim tožene stranke in zato dobil takojšnjo izpisnico brez odškodnine. Gre za pogodbo z elementi poravnave. Tožeča stranka pa uveljavlja napake volje.
Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev, tožeča stranka pa se ni pritožila, je za pritožbeno sodišče merodajno, da dogovor oziroma poravnava med strankama velja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - krivda - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo sorazmernosti
Pogoje za razvezo pogodbe je potrebno presojati restriktivno, saj usklajenost temeljnih načel obligacijskega prava ter ustavnega načela sorazmernosti zahteva, da skuša preživljanec pogodbeno razmerje najprej ustrezno spremeniti. Šele če to ni mogoče ali če druga stran v takšno spremembo ne privoli, pa se lahko zahteva razveza pogodbe. Že v skladu z načeli vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic pa bi bilo nepošteno, da bi pogodbena stranka imela pravico zahtevati razvezo pogodbe, če gre razloge za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika pripisati njej oziroma iz neutemeljenega razloga ne sprejema njihove izpolnitve.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – napotitev na pravdo – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožnica (ena od dedinj) je šele po zaključku zapuščinske obravnave postavila trditev, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen
Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena, saj sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni odločba, s katero se postopek konča.
ZST-1 predpisuje tako plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot tudi za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen. Dolžnik, ki je tekom izvršilnega postopka vložil obe pravni sredstvi, je za vsako sredstvo posebej ob njegovi vložitvi dolžan plačati sodno takso.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.