Tožeča stranka z opravljenimi spremembami ni povečala obsega motenja, tudi ni spremenila motilnega načina, ni uveljavljala novega motilnega dejanja in je zgolj popravila posamezne navedbe (datum motilnega dejanja), s čemer pa ni vezana na zakonsko določeni 30-dnevni rok.
Tožniku posestnega varstva ne more odvzeti okoliščina, da je opazil toženčevo ravnanje in nanj takoj ni reagiral. Tožnik bi se sicer toženčevemu ravnanju lahko zoperstavil v okviru dovoljene samopomoči, če pa se te ni poslužil, to ne pomeni, da se je odpovedal tudi pravici do sodnega varstva.
ZGD-1 člen 507, 507/2, 516, 516/4. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 34, 34/2, 34/3, 42, 42/1, 44, 44/1 44/1-1, 48.
izstop družbenika – sprememba družbene pogodbe – pravni interes družbe za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Glede na zahtevo iz 1. odstavka 42. člena Uredbe, da mora biti predloženo predlogu za vpis izstopa družbenika iz družbe tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe izhaja v povezavi s 4. odstavkom 516. člena ZGD-1 logičen sklep, da je skupaj s predlogom za vpis izstopa družbenika treba predlagati tudi vpis spremembe družbene pogodbe. Narava vpisa izstopa družbenika iz družbe namreč nujno terja tudi spremembo družbene pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059139
ZPP člen 339/2-8, 411, 411/3.
postopek za ureditev stikov – začasna odredba – ogroženost otroka - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedba naroka dva dni po tem, ko je toženec prejel predlog za izdajo začasne odredbe, ter med sodnimi počitnicami, ko si toženec ni mogel poiskati odvetnika, še ne predstavlja kršitve pravice do izjave. Ta mu je bila namreč zagotovljena s pravnim sredstvom – ugovorom, vloženim po odvetniku, s katerim je delno uspel.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze – vzgoja in varstvo – zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživljanje otrok – dodelitev otroka – otrokove koristi
Odločitev, komu naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, lahko narekuje le skrbna proučitev vseh okoliščin in ugotovitev, pri katerem od roditeljev so podani boljši pogoji za uveljavljanje otrokovih koristi.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056869
OZ člen 179. ZPP člen 14.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo – kaznivo dejanje – kazenska odgovornost
Na ugotovitev, da tožnica ob poškodbi ni utrpela pretresa možganov, ne more vplivati niti sklicevanje pritožnice na kazensko sodbo, saj je sodišče v pravdnem postopku po 14. členu ZPP vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa tudi glede posameznih dejstev, ki predstavljajo dejansko stanje, če se s tem ne poseže v že pravnomočno ugotovljen obstoj kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.
Čeprav sta prva dva toženca oporočna dediča, ostali trije pa zakoniti (ne tudi nujni), ima odločitev o tožbenem zahtevku posledice tudi na zakonite dediče. V primeru, da bi bila oporoka razveljavljena, bi namreč prišli kot zakoniti dediči v poštev, poleg tožnice, tudi oni. Zato so zadnji trije toženci s prvima dvema skladno določbi 196. člena ZPP enotni in tudi nujni sosporniki. To pomeni, da so zato lahko le vsi skupaj enotna tožena stranka oziroma če tožba ne zajame vseh, ni tožena pravilna tožena stranka in je tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
Za informativni dokaz gre le takrat, kadar manjkajo dejanske navedbe in če je predlagan zato, da bi izvedba dokaza dala podlago za trditve. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sama podala vse potrebne navedbe, sklicujoč se na predloženo pogodbo in izračune. Izvedenka z razlago pomena posameznih pogodbenih določil (npr. razdolžnina) ni nadomeščala trditvene podlage tožeče stranke. S potrebnim strokovnim znanjem je le pojasnila pomen pogodbeno določenih in obračunanih postavk, kar pa ne more biti informativni dokaz.
navajanja dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – pritožbene novote
S tem, ko toženec trdi, da je terjatev ugasnila na podlagi storniranega računa, zatrjuje nova dejstva in se sklicuje na nov dokaz, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za to ne navaja nobenega opravičljivega razloga in pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.