odškodninska odgovornost – športna dejavnost – opustitveno ravnanje - varnost na igrišču golfa – postavitev zaščitne mreže – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvotožena stranka bi morala kot dober gospodarstvenik narediti več za varnost na igrišču, in sicer namestiti varnostne mreže, ki bi preprečevale let zgrešenih in nevarnih žogic na kraj, kjer se nahajajo igralci, in postaviti igrišče tako, da bi onemogočalo lete žogic v igralce na drugih stezah.
navajanja dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – pritožbene novote
S tem, ko toženec trdi, da je terjatev ugasnila na podlagi storniranega računa, zatrjuje nova dejstva in se sklicuje na nov dokaz, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za to ne navaja nobenega opravičljivega razloga in pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
skupna gradnja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o skupni gradnji – družbena pogodba – obogatitveni zahtevek – verzija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – poslovodstvo brez naročila
Podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupaj zgrajeni nepremičnini pomeni dogovor strank o skupni gradnji, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravil XXVII. poglavja ODZ in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino. Solastniški delež pa bi bil določen na podlagi ocene vrednosti prispevkov tožeče stranke k nastanku nepremičnine, tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi, kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa, da v primeru, da je nastala nova stvar, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju.
V primeru obogatitvenih zahtevkov se kot začetek zastaralnega roka šteje konec ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - krivda - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo sorazmernosti
Pogoje za razvezo pogodbe je potrebno presojati restriktivno, saj usklajenost temeljnih načel obligacijskega prava ter ustavnega načela sorazmernosti zahteva, da skuša preživljanec pogodbeno razmerje najprej ustrezno spremeniti. Šele če to ni mogoče ali če druga stran v takšno spremembo ne privoli, pa se lahko zahteva razveza pogodbe. Že v skladu z načeli vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic pa bi bilo nepošteno, da bi pogodbena stranka imela pravico zahtevati razvezo pogodbe, če gre razloge za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani sopogodbenika pripisati njej oziroma iz neutemeljenega razloga ne sprejema njihove izpolnitve.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2-4, 108, 108/1, 132, 132/3. ZIZ člen 40, 40/1. ZPPreb člen 8.
vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – prijavljeno prebivališče – dejansko prebivališče – postavitev začasnega zastopnika – pooblaščeni vročevalec
Postavitev začasnega zastopnika dejansko pomeni omejitev pravice stranke (dolžnika) do izjavljanja pred sodiščem. Ko gre za položaj neznanega prebivališča dolžnika, se sodišče ne more zadovoljiti zgolj z okoliščino, da sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom „neznan“ oziroma „preseljen“, temveč mora o tem obvestiti pristojni organ, da izpelje ustrezen postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po 8. členu ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče dolžnika, mu bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, saj mora biti vročitev opravljena na naslovu dolžnikovega dejanskega stanovanja. Če dolžnika ne bo mogoče najti in bo zato izbrisan iz registra prebivalstva, mu bo sodišče na predlog upnika lahko postavilo začasnega zastopnika.
Tožnik ni zatrjeval, da je prišlo do poškodbe zaradi nepravilnega ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja sodelavca, ki je padel na tožnika, ali da je prišlo do opustitve dolžne skrbnosti delodajalca pri izbiri udeležencev za usposabljanje.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen
Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena, saj sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni odločba, s katero se postopek konča.
ZST-1 predpisuje tako plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kot tudi za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen. Dolžnik, ki je tekom izvršilnega postopka vložil obe pravni sredstvi, je za vsako sredstvo posebej ob njegovi vložitvi dolžan plačati sodno takso.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
ZGD-1 člen 507, 507/2, 516, 516/4. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 34, 34/2, 34/3, 42, 42/1, 44, 44/1 44/1-1, 48.
izstop družbenika – sprememba družbene pogodbe – pravni interes družbe za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Glede na zahtevo iz 1. odstavka 42. člena Uredbe, da mora biti predloženo predlogu za vpis izstopa družbenika iz družbe tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe izhaja v povezavi s 4. odstavkom 516. člena ZGD-1 logičen sklep, da je skupaj s predlogom za vpis izstopa družbenika treba predlagati tudi vpis spremembe družbene pogodbe. Narava vpisa izstopa družbenika iz družbe namreč nujno terja tudi spremembo družbene pogodbe.
pogodba o štipendiranju – veljavnost pogodbe - izpodbojnost dogovora - zahtevek na razveljavitev – napaka volje - pogodbena volja - odškodnina v primeru prestopa – enostranska prekinitev - izpisnica
Pogodba velja tako, kot je dogovorjena, saj vsebina ni sporna. Po pogodbi se je tožnik odpovedal zapadlim obveznostim tožene stranke in zato dobil takojšnjo izpisnico brez odškodnine. Gre za pogodbo z elementi poravnave. Tožeča stranka pa uveljavlja napake volje.
Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev, tožeča stranka pa se ni pritožila, je za pritožbeno sodišče merodajno, da dogovor oziroma poravnava med strankama velja.
Čeprav sta prva dva toženca oporočna dediča, ostali trije pa zakoniti (ne tudi nujni), ima odločitev o tožbenem zahtevku posledice tudi na zakonite dediče. V primeru, da bi bila oporoka razveljavljena, bi namreč prišli kot zakoniti dediči v poštev, poleg tožnice, tudi oni. Zato so zadnji trije toženci s prvima dvema skladno določbi 196. člena ZPP enotni in tudi nujni sosporniki. To pomeni, da so zato lahko le vsi skupaj enotna tožena stranka oziroma če tožba ne zajame vseh, ni tožena pravilna tožena stranka in je tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.
Da bi lahko govorili o motenju (so)posesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, saj je tožeča stranka ves čas imela enako možnost dostopa do svojih poslovnih prostorov s tem, da so ji varnostniki ob ustrezni identifikaciji (dovolilnica) prehod vselej omogočili.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
sprememba tožbe - prepovedana imisija - vodni vir - vir nevarnosti - protipravno vznemirjanje - odškodninska odgovornost izvajalca posegov - otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice
Procesna ovira za odločanje o zaznambi izvršbe je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o tem, da ne opravi vpisa dolžnikove lastninske pravice, in ko je ta svoj sklep zaznamovalo v zemljiški knjigi. Pravnomočnost prvega sklepa tako ni bila pogoj za odločanje o zaznambi izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0058226
ZMZPP člen 50, 64. ZNP člen 35, 35/1.
delitev skupnega premoženja - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - delitev nepremičnine na ozemlju sosednje države - pravilo o ustalitvi pristojnosti - perpetuacija pristojnosti
Za odločanje o predlogu za delitev stanovanja udeležencev v Barbarigi ni podana slovenska jurisdikcija, upoštevaje lego nepremičnine in naravo tega spora.