zapuščinski postopek – obseg zapuščine – napotitev na pravdo – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožnica (ena od dedinj) je šele po zaključku zapuščinske obravnave postavila trditev, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
pogodba o štipendiranju – veljavnost pogodbe - izpodbojnost dogovora - zahtevek na razveljavitev – napaka volje - pogodbena volja - odškodnina v primeru prestopa – enostranska prekinitev - izpisnica
Pogodba velja tako, kot je dogovorjena, saj vsebina ni sporna. Po pogodbi se je tožnik odpovedal zapadlim obveznostim tožene stranke in zato dobil takojšnjo izpisnico brez odškodnine. Gre za pogodbo z elementi poravnave. Tožeča stranka pa uveljavlja napake volje. Ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev, tožeča stranka pa se ni pritožila, je za pritožbeno sodišče merodajno, da dogovor oziroma poravnava med strankama velja.
ZOR člen 186, 360, 360/1, 361, 361/1, 371, 376, 376/3.
zastaranje pri poslovni odškodninski obveznost – začetek teka zastaranja - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku
Škoda je nastala z dnem poteka roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Od takrat dalje se šteje odškodninska obveznost za zapadlo. Od tedaj dalje bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke povrnitev zatrjevane škode oziroma takrat je pridobila pravico terjati izpolnitev odškodninske obveznosti.
Tožeča stranka z opravljenimi spremembami ni povečala obsega motenja, tudi ni spremenila motilnega načina, ni uveljavljala novega motilnega dejanja in je zgolj popravila posamezne navedbe (datum motilnega dejanja), s čemer pa ni vezana na zakonsko določeni 30-dnevni rok. Tožniku posestnega varstva ne more odvzeti okoliščina, da je opazil toženčevo ravnanje in nanj takoj ni reagiral. Tožnik bi se sicer toženčevemu ravnanju lahko zoperstavil v okviru dovoljene samopomoči, če pa se te ni poslužil, to ne pomeni, da se je odpovedal tudi pravici do sodnega varstva.
skupna gradnja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o skupni gradnji – družbena pogodba – obogatitveni zahtevek – verzija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – poslovodstvo brez naročila
Podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupaj zgrajeni nepremičnini pomeni dogovor strank o skupni gradnji, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravil XXVII. poglavja ODZ in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino. Solastniški delež pa bi bil določen na podlagi ocene vrednosti prispevkov tožeče stranke k nastanku nepremičnine, tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi, kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa, da v primeru, da je nastala nova stvar, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju. V primeru obogatitvenih zahtevkov se kot začetek zastaralnega roka šteje konec ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058973
OZ člen 34, 34/2. SPZ člen 23, 40. ZZZDR člen 51.
pravnoposlovni način prenosa lastninske pravice – razpolagalni in zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – določenost in določljivost predmeta pogodbe
Za veljavnost obligacijskega pravnega posla sicer načeloma zadošča določljivost predmeta, kar pa ne velja za pravni prenos nepremičnin, saj mora biti upoštevajoč kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki, torej določena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059142
URS člen 26. ZPP člen 4, 5, 162. ZDPra člen 16. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 352, 365. ZOR člen 18, 18/1, 154, 154/1, 376, 388.
zastaranje odškodninske obveznosti – odškodninska obveznost zaradi sprejetja ZDen-B – zakonodajna protipravnost – stroški postopka – RS kot stranka postopka – zastopanje Državnega pravobranilstva
Po ustaljeni sodni praksi je sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, tudi presoja, ali je po nastopu škodnega primera ravnal s potrebno skrbnostjo, torej tako, da mu ni mogoče očitati malomarnosti. Ob takšnem izhodišču je odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za protipravnost ravnanja toženke kot enega od štirih elementov odškodninske odgovornosti, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056869
OZ člen 179. ZPP člen 14.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo – kaznivo dejanje – kazenska odgovornost
Na ugotovitev, da tožnica ob poškodbi ni utrpela pretresa možganov, ne more vplivati niti sklicevanje pritožnice na kazensko sodbo, saj je sodišče v pravdnem postopku po 14. členu ZPP vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa tudi glede posameznih dejstev, ki predstavljajo dejansko stanje, če se s tem ne poseže v že pravnomočno ugotovljen obstoj kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061302
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 429, 434, 434/2, 434/2-1, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 25.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov – vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku
Pritožnik utemeljeno opozarja, da na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register, posluje. To nenazadnje izkazuje uspešna vročitev sklepa o začetku postopka izbrisa v tem postopku družbi na zgoraj navedenem naslovu. S tem pa je bila uspešno izpodbita zakonska podlaga za domnevo obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, da ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru. Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru na sedežu družbe. Tako se pokaže, da osebna vročitev sodnega pisanja zastopniku družbe, kadar gre za vročanje pisanje družbi, po zakonu ni potrebna.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058973
OZ člen 34, 34/2. SPZ člen 23, 40. ZZZDR člen 51..
pravnoposlovni način prenosa lastninske pravice - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - načelo kavzalnosti - določenost in določljivost predmeta pogodbe
Za veljavnost obligacijskega pravnega posla sicer načeloma zadošča določljivost predmeta, kar pa ne velja za pravni prenos nepremičnin, saj mora biti upoštevajoč kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki, torej določena.
navajanja dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – prekluzija – pritožbene novote
S tem, ko toženec trdi, da je terjatev ugasnila na podlagi storniranega računa, zatrjuje nova dejstva in se sklicuje na nov dokaz, kar v pritožbenem postopku ni dopustno, saj za to ne navaja nobenega opravičljivega razloga in pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
sklenitev zavarovalne pogodbe - prijava okoliščin, pomembnih za ocenitev nevarnosti
Med okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in jih je sklenitelj zavarovanja dolžan prijaviti zavarovalnici, spadajo zlasti tiste, o katerih mu zavarovalnica postavi vprašanja. Tožnik (sklenitelj zavarovanja) ni bil seznanjen s t. i. seznamom poklicev in športov, ki predstavljajo posebne nevarnosti. Zato mu ni mogoče očitati, da je zamolčal amatersko ukvarjanje z nogometom.
nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank – delna nemožnost izpolnitve
Ker je bil tožeči stranki preprečen dostop do čistilne naprave, ji je bilo onemogočeno dokončanje začetega posla. Gre za primer, ko je delna nezmožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna nobena od pogodbenih strank.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSK0004587
ZPP člen 184, 184/1. OZ člen 131, 133. SPZ člen 75, 99.
spremembe tožbe – prepovedana imisija – vodni vir – vir nevarnosti – protipravno vznemirjanje – odškodninska odgovornost izvajalca posegov – otežena raba nepremičnin
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP), kar posledično pomeni, da stranke lahko utemeljujejo spremembo tožbe (kadar do spremembe pride po zaključku prvega naroka) tudi z novimi dejstvi in dokazi.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059100
ZOZP člen 41. ZPP člen 224. OZ člen 520/1.
regresni zahtevek zavarovalnice – solidarna odgovornost povzročitelja in lastnika neregistriranega vozila – prenos lastništva na vozilu – pridržek lastninske pravice – policijski zapisnik – dokazni standard
Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.
Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.
Z dnem uveljavitve ZST-1 (1.10.2008) je ZST prenehal veljati. V postopkih, ki že potekajo, se takse do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Vse ostale določbe ZST-1, torej tudi tiste, ki urejajo pogoje in postopek za oprostitev plačila sodnih taks, pa se uporabljajo že od uveljavitve novega zakona dalje.