odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja s pripoznavo – poravnalna ponudba
Zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo tožene stranke, da iz naslova sklenjene zavarovalne police in v posledici škodnega dogodka dne 19.3.2004, plača tožeči stranki 1.690.630,00 SIT, je šteti za pripoznavo dolga, ki je v smislu 364. člena OZ pretrgala zastaranje.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če nevšečnosti, ki so oškodovanca omejevale v času zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine.
ZPP člen 282, 318, 318/1-3. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 28. SPZ člen 38.
nesklepčna tožba - zamudna sodba - pravica uporabe - lastninjenje - funkcionalno zemljišče - priposestvovanje - dobra vera
Tožba ni bila sklepčna, zato kljub dejstvu, da toženka ni pristopila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Odtujitev stvari, ki je predmet prodajne pogodbe, namreč ne povzroči prenehanja pasivne stvarne legitimacije toženca, temveč pomeni to, da če toženec svoje pogodbene obveznosti ne bo mogel izpolniti pač nastopijo sankcije, ki jih Obligacijski zakonik predvideva v zvezi s prodajno pogodbo v primeru njene neizpolnitve.
elektronsko poslovanje - elektronsko vložena in skenirana vloga - skladnost papirnatega in elektronskega ugovora
Glede na pritožbene trditve in vsebino ugovora, ki se nahaja v elektronskem spisu (zapis na prvi strani ugovora namreč z dvopičjem napoveduje navedbo ustreznih ugovornih argumentov) se je namreč postavilo vprašanje popolnosti podatkov elektronskega spisa. S pribavo „papirnatega“ ugovora se je pritožbeno sodišče prepričalo, da dolžničin ugovor obsega tri strani, pri čemer so na drugi strani, ki je v elektronskem spisu ni, navedena določena dejstva, s katerimi je dolžnica oporekala terjatvi upnika.
poskus preprečitve uradnega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam
Kljub temu, da je bilo dejanje storjeno zoper dva policista, je bil prvenstveni namen ravnanja obtoženca preprečitev le enega uradnega dejanja, zaradi česar gre le za eno kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSM0020919
OZ člen 101, 101/1, 300, 300/2, 301, 301/1. ZIZ člen 41, 41/1, 44, 44/3, 53, 53/1, 61, 61/1, 62, 62/2, 63, 67. ZPP člen 11, 213, 213/1, 319, 319/2, 320. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64.
zavrženje tožbe - pravnomočno zaključen izvršilni postopek - ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - identiteta tožbenega zahtevka - pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravna varnost - gradbena pogodba - zamuda izvajalca - plačilo po situacijah - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti
Izvršba na podlagi verodostojne listine je poseben postopek, v katerem se v primeru, ko dolžnik ne ugovarja sklepu o izvršbi, šteje, da priznava denarno terjatev, kakor je naložena in izhaja iz predloženih listin. S tem, ko je sodišče izdalo sklep o izvršbi, je tudi odločilo o denarnem dajatvenem zahtevku toženke (tam upnice) iz izvršilnega predloga. Ker tožnik (tam dolžnik) ni vložil ugovora, je takšna odločitev postala pravnomočna in veže tako sodišče, kakor stranke. Vanjo je dopustno posegati le izjemoma z izrednimi pravnimi sredstvi.
S tem, ko je tožnik postavil ničnostni ugotovitveni zahtevek in zahtevek za razveljavitev dela pogodbe, zahteva od sodišča, da ponovno presoja isto pravico toženke iz gradbene pogodbe na plačilo pogodbene kazni, kar je že storilo izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi.
Uveljavljanje ničnostnih in izpodbojnih zahtevkov po tem, ko je tožnik že imel možnost iste razloge neveljavnosti istih toženkinih terjatev uveljavljati v drugem postopku med istima strankama, pa se je temu s konkludentnim dejanjem odpovedal, bi bilo v nasprotju s temeljnim načelom pravdnega postopka vestnosti in poštenja.
Po določbi šestega odstavka 33. člena OZ predpogodba v primeru spremenjenih okoliščin strank ne veže. Tako upravičenje lahko stranka uveljavi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe, v tem primeru torej toženec, ki se je na spremenjene okoliščine skliceval. Ni mu treba vložiti še tožbe za razvezo predpogodbe, vendar pa je toženec to storil, tekom postopka je vložil nasprotno tožbo zaradi razveze pogodbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da nasprotne tožbe v vsakem primeru ne bo obravnavalo skupaj s to tožbo. Odgovoriti je tako treba na vprašanje, ali so zato lahko prizadeti interesi tožene stranke. Ta v pritožbi le posplošeno trdi, da bi bilo treba postopek prekiniti. Sodišče prve stopnje je vprašanje, ali so podane spremenjene okoliščine, razrešilo v okviru predhodnega vprašanja, zaradi toženčevega ugovora, ki se je upiral svoji obveznosti, in trdil, da ga pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ne veže več. Ni podana bistvena postopkovna kršitev. Tudi, če bi sodišče skupaj obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo, in tako odločilo tudi o nasprotnem zahtevku oz. če bi počakalo na odločitev v drugi pravdi po nasprotni tožbi in bi bilo s tem o predhodnem vprašanju odločeno z učinkom pravnomočnosti, glede na že zbrano gradivo odločitev po tožbi ne bi bila drugačna od sprejete. Tako se je v podobnih zadevah izrekla tudi sodna praksa (npr. odločba VS RS opr. št. II Ips 747/2005 z dne 6.3.2008).
primarni zahtevek na pridobitev lastninske pravice - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - splošno ljudsko premoženje
Sodišče prve stopnje se je pri tem opredelilo do navedb tožnice, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, da pravna prednica toženke po sporni kupni pogodbi ni mogla pridobiti lastninske pravice na lokalih v pritličju, ker da so že tedaj imeli status splošnega ljudskega premoženja. Sodišče prve stopnje je pri tem argumentirano zaključilo, da so sicer sporne nepremičnine bile zaplenjene 13.10.1945 z odločbo Mestne zaplembene komisije, ta odločba pa je bila razveljavljena z odločbo Federalne zaplembene komisije z dne 12.3.1946 in premoženje vrnjeno dotedanjemu lastniku (pravnemu predniku prodajalke).
Določilo 152. člena ZPP ureja način plačila stroškov med postopkom, dokler ne nastopi pogoj iz 163. člena ZPP, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov na določeno zahtevo stranke. Ne gre torej za določilo, ki bi ga sodišče lahko uporabilo ob umiku tožbe, temveč je pri umiku vezano na določilo iz 158. člena ZPP. Če do umika tožbe ne pride zaradi izpolnitve zahtevka nasprotne stranke, je tožeča stranka le-tej dolžna povrniti njene pravdne stroške ne glede na ostale okoliščine, ki so pripeljale do vložitve tožbe.
prekomerne imisije - cesta poleg stanovanjske stavbe - frekvenca prometa - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - postavitev protihrupne zaščite - splošno koristna dejavnost
Če frekvenca prometa ne presega tiste meje, ki je predvidena z Uredbo o hrupu sledi logičen sklep, da tudi prah, izpušni plini in voda s ceste običajne mejne ravni ne bi smeli presegati. Tožnik, na katerem je dokazno breme v tem postopku, pa nasprotnega ni dokazal. Gotovo pa bi postavitev protihrupne ograje oz. zaščitnega zidu predstavljala izboljšavo bivalnih pogojev vendar to ne zadošča, saj sodišče lahko tožbenemu zahtevku ugodi le v primeru, kadar so meje tolerance v določenem okolju presežene.