odgovornost delodajalca – prispevek oškodovanca – prispevek delavca kot oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik (delavec) bi se glede na dolgoletne izkušnje in poučenost o delu moral zavedati, da lahko pride do kroženja klešč okoli osi pri rotaciji cevi in se zato ne bi smel nahajati na območju, kjer imajo klešče pot v primeru zasuka. Njegov prispevek h nesreči znaša 20%.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.
ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/1, 248/1-1. ZPPLPS člen 6. ZZK člen 17, 17/1.
vpis lastninske pravice - načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika – posamezni del stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica. Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 3, 3/1-5.
delitev stvari - delitev nepremičnine – način delitve solastnine - fizična delitev - izplačilo solastnikom – poplačilo deležev - predmet delitve – kmetija – upravičen interes – obseg in vrednost solastniških deležev
V primeru, da med solastniki ne pride do sporazuma o delitvi stvari, poizkusi sodišče izpeljati fizično delitev stvari, tako da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če to ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti po opravljeni fizični delitvi lahko sodišče na predlog solastnika odloči tudi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
oddaja priporočene pošiljke – pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Ker je bencinski servis Petrola kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo (med drugim tudi) priporočene pošiljke, in zanj veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto, to pomeni, da je dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu šteti kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 481, 481/1. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZGD-1 člen 6/3. ZFPPIPP člen 7/7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje – obrazložitev sodbe – gospodarski spor – odvetnik kot tožnik
Sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena. Sklicuje se le na razloge druge sodbe, zato je ni mogoče preizkusiti. Vsaka sodba mora imeti vse sestavine, ki jih zakon zahteva. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
V konkretni zadevi ne gre za gospodarski spor. Tožnik je odvetnik in terjatev tudi vtožuje kot odvetnik.
Tožeča stranka je zatrjevala ničnost in tudi neobstoj pravnega posla, za katerega je tožnik jamčil s hipoteko. Ni pa postavila takega tožbenega zahtevka, temveč zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Ker je sodišče vezano le na trditve pravdnih strank, materialnopravno kvalifikacijo spora pa mora izluščiti samo, in ker je dolžnost sodišča, da skrbi, da stranke podajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo (285. člen ZPP), bi moralo tožečo stranko pozvati, da ustrezno dopolni tožbeni zahtevek. V primeru zatrjevane ničnosti oziroma neobstoja sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, je namreč potrebno postaviti ustrezen vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZPP člen 243. OZ člen 154, 154/1, 154/3, 171. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 49, 49/1, 52, 129, 129/1. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 102, 102/2.
dokazovanje – strokovna vprašanja - postavitev izvedencev – pravna pravila – iura novit curia
Izvedeniško mnenje je dokaz, ki se nanaša na ugotovitev ali razjasnitev posameznih dejstev, medtem ko je uporaba pravnih pravil v pristojnosti sodišča. To zato ni vezano na celotne ugotovitve izvedeniškega mnenja, tudi v delu, ko se ta opredeljuje do soprispevka posameznih udeležencev prometne nezgode k nastanku škode, temveč zgolj na njegove dejanske ugotovitve o načinu in poteku prometne nezgode.
Stroške predpravdnega zastopanja je dolžan plačati oškodovanec sam, v okviru mandatnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem. Kolikor tožnik te stroške sedaj uveljavlja kot (dodatno) škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, pa takšen tožbeni zahtevek ni utemeljen, glede na to, da je bilo nesporno ugotovljeno, da mu je bila celotna s pogodbo dogovorjena zavarovalna vsota že izplačana. Če vtoževani znesek vtožuje kot predpravdne stroške, pa je o takšnih stroških možno odločiti samo, kadar je vložen zahtevek glede glavne stvari, saj se pravdni ali predpravni stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.