Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
Tožena stranka je v drugem postopku vztrajala, da ni lastnica stanovanja in da gre za pomoto; v tej pravdi še v pritožbi vztraja, da je lastnica istega stanovanja. To meji na zlorabo pravic.
Če je mesto in način padca bistveno tako za ugotavljanje pasivne legitimacije kot odgovornosti tožene stranke, ga mora kot ključni element škodnega dogodka tožeča stranka nedvomno izkazati.
načelo največje otrokove koristi – procesna strogost – dodelitev otrok – določitev stikov – določitev preživnine
Pravilo 408. člena ZPP v družinskih sporih izrazito mehča procesno strogost pravdnega postopka. Vendar pa je treba upoštevati, da jo mehča z vidika načela največje otrokove koristi.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/4, 46, 167, 196. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 90/1, 90/1-1, 120, 120/2, 124, 125, 125/2, 148, 148/2, 148/2-2, 148/2-3, 148/2- 4, 148/2-5, 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba izvršbe - čas oprave - verodostojna listina - izvršilni naslov
Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058920
ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza - trditveno in dokazno breme – domneva vzročnosti
Bistvo objektivne odgovornosti je v tem, da je povzročitelj škode odgovoren zanjo brez svoje krivde zgolj zaradi okoliščin na njegovi strani (bodisi zato, ker je imetnik nevarne stvari, bodisi zato, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo). V takem primeru se domneva, da je škoda posledica te nevarne stvari oziroma nevarnega obratovanja, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Vzročna zveza kot ena od splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti se torej domneva. Za tožnika je dovolj, da dokaže predpostavko vzročnosti. Zadošča, da mu uspe dokazati domnevno podlago. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, pa mu ni treba dokazovati.
ZPP člen 319, 319/1. ZD člen 172, 172/1, 172/2, 175, 214, 214/3. ZIZ člen 42, 42/3.
dedni dogovor – sklep o dedovanju – odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Ker so dediči sklenili dedni dogovor, je sodišče prve stopnje takoj po opravljeni zapuščinski obravnavi izdalo sklep o dedovanju s klavzulo pravnomočnosti. Dediči se na obravnavi pravici do pritožbe niso odpovedali, zato je bila pravnomočnost izdanega sklepa potrjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena ZIZ to potrdilo razveljavilo.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2, ZMEPIZ člen 2, 2/3, 25, 25/1, 43, 43/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Odločitev, da se tožniku ne prizna pravica do delne pokojnine, je pravilna. Tožnik v času vodenja postopka pri tožencu še ni izpolnjeval pogojev za priznanje te pravice, saj je dejavnost v skrajšanem delovnem času začel opravljati oziroma je bil za skrajšan delovni čas vključen v zavarovanje šele od kasnejšega datuma (po končanem postopku pri tožencu) dalje.
pobotni ugovor – zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo pobotnega ugovora - nadaljevanje teka zastaralnega roka po pretrganju
Z vložitvijo pobotnega ugovora se zastaranje pretrga. Ker pobotni ugovor deli usodo tožbe, v zvezi s katero je bil vložen, se zato tudi nadaljevanje teka zastaralnega roka navezuje na zaključek postopka s tožbo. Glede na to, da je bila tožba s sklepom z dne 24.9.2003, ki je postal pravnomočen 28.10.2003, zavržena, je z 28.10.2003, ko se je postopek v zvezi s tožbo zaključil, zastaralni rok za terjatev tožnika, ki jo je sicer uveljavljal s pobotnim ugovorom, začel ponovno teči.
ZKZ člen 4, 23, 23/6. ZSKZ člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodbeni prenos lastninske pravice - kmetijsko zemljišče – predkupna pravica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – aktivna legitimacija
Pravica Republike Slovenije uveljavljati predkupno pravico na podlagi 4. čl. ZKZ je prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato ta lahko zahteva sklenitev pogodbe v svojem imenu.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.
ZIZ člen 15, 72, 72/2, 72/2-1, 270, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 337.
zavarovanje – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – onemogočanje uveljavitve terjatve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.