ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
Tožena stranka je v drugem postopku vztrajala, da ni lastnica stanovanja in da gre za pomoto; v tej pravdi še v pritožbi vztraja, da je lastnica istega stanovanja. To meji na zlorabo pravic.
Če je mesto in način padca bistveno tako za ugotavljanje pasivne legitimacije kot odgovornosti tožene stranke, ga mora kot ključni element škodnega dogodka tožeča stranka nedvomno izkazati.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če nevšečnosti, ki so oškodovanca omejevale v času zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se upoštevajo v okviru odmere odškodnine za telesne bolečine.
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
enoletni zastaralni rok - zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatev iz naslova stroškov obratovanja
Terjatve upravnikov, dospevajoče v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja stroške dobavljene energije in storitev, ki jih je plačal za etažne lastnike. OZ prekinja prakso, oblikovano na osnovi ZOR, ki specialnega določila o zastaranju terjatev upravnikov ni vseboval.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058916
ZOR člen 436, 438, 438/1, 557. OZ člen 417, 419, 419/1.
posojilna pogodba – vračilo dolga – cesija – neprerekana dejstva
Kljub dejstvu, da se tožnica v tožbenih navedbah ne sklicuje na prenos terjatev s strani sina in moža nanjo, je celoten zahtevek utemeljen, saj toženka višini terjatve ni ugovarjala, iz izpovedi strank izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na posojilne terjatve cele družine, na podlagi toženkinega potrdila o prejemu gotovine pa je mogoče sklepati, da je bila obveščena o prenosu terjatev na tožnico.
začasna odredba – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – poseg v solastninsko pravico
Sodišče prve stopnje je v zvezi z vznemirjanjem lastninske pravice pravilno zaključilo, da neutemeljeno poseganje v solastno stvar samo po sebi za utemeljenost zahtevka še ni dovolj, pač pa mora tožnik zatrjevati in za potrebe izdaje začasne odredbe z verjetnostjo izkazati, da je oviran pri izvrševanju solastninske oziroma lastninske pravice, saj je predmet varstva pred vznemirjanjem lahko le tako ravnanje, ki predstavlja omejitev ali oviro pri izvrševanju lastninske oziroma solastninske pravice.
ZIZ člen 15, 72, 72/2, 72/2-1, 270, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 337.
zavarovanje – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – onemogočanje uveljavitve terjatve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
ZPP člen 243. OZ člen 154, 154/1, 154/3, 171. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 49, 49/1, 52, 129, 129/1. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 102, 102/2.
dokazovanje – strokovna vprašanja - postavitev izvedencev – pravna pravila – iura novit curia
Izvedeniško mnenje je dokaz, ki se nanaša na ugotovitev ali razjasnitev posameznih dejstev, medtem ko je uporaba pravnih pravil v pristojnosti sodišča. To zato ni vezano na celotne ugotovitve izvedeniškega mnenja, tudi v delu, ko se ta opredeljuje do soprispevka posameznih udeležencev prometne nezgode k nastanku škode, temveč zgolj na njegove dejanske ugotovitve o načinu in poteku prometne nezgode.