invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazložen odgovor
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ji je bil pravilno vročena, ni izrecno navedla, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je kljub temu razvidno, v katerem delu tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, poleg tega so predlagani dokazi za ugotavljanje dejstev.
škoda upravnika – škoda lastnika objekta - poslovna odškodninska odgovornost – podizvajalec - znižanje plačila - pobotni ugovor – priznanje terjatve
Tožena stranka je bila kot upravnik objekta zavezana dohodke od najema/prodaje parkirnih mest odvajati lastniku objekta, zato ni legitimirana za uveljavljanje škode, ki naj bi nastala, ker je tožeča stranka parkirne kartice izdajala brez pravnega temelja in sredstev od takšne izdaje ni odvedla toženi stranki. Bistveno pri presoji nastanka škode je dejstvo, kdo je upravičenec do plačil, saj je le pri njem lahko prišlo do zmanjšanja premoženja.
Ugovor pobota je materialnopravni ugovor ugasle pravice v posledici enostranskega pobotanja po 311. členu OZ. Iz njegovega bistva izhaja, da dolžnik z ugovorom pobota zatrjuje, da je terjatev upnika obstajala, da pa je prenehala s tem, ko si je nasproti stopila s terjatvijo dolžnika. S pobotnim ugovorom tako dolžnik smiselno priznava, da je bila terjatev upnika utemeljena, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo razumljivo oz. logično, da bi dolžnik podal pobotno izjavo.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
sposobnost biti stranka – samostojni podjetnik posameznik – prenehanje opravljanja dejavnosti
Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.
Ker tožena stranka ni predložila listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnici v spornem obdobju plačo izplačala, ampak je le zatrjevala, da je tožnici na njeno prošnjo plačo izplačala na roko, pri čemer priči, ki ju je predlagala, tega nista potrdili, je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
ZPIZ792 člen 43, 44, 45, 46, 46/4. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZLPP člen 23, 23/5, 25.a.
pokojninska osnova - vštevnost neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožniku se del neizplačane plače, ki je bila namenjena za interno razdelitev in za notranji odkup, všteva v pokojninsko osnovo, saj so bili od tega dela plače tudi obračunani in plačani prispevki za socialno varnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – delavski predstavnik – predsednik sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Tožnik je bil izvoljen za namestnika predsednika sveta delavcev, tako da je užival posebno varstvo pred odpovedjo in mu tožena stranka brez soglasja sveta delavcev ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - status zavarovanca - izbirna pravica
Tožnik zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ni ostal brez zaposlitve, ampak je z delom nadaljeval v tuji vojski (JLA) in na dan 1. 1. 1994 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer se mu je upoštevala pokojninska doba, dopolnjena pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Iz tega razloga ob upoštevanju iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine še pri tožencu, čeprav se je v letu 2005 vključil v obvezno zavarovanje in je bil ob vložitvi zahteve tudi zavarovanec toženca.
Izraz „odškodnina za letni dopust“ je treba glede na 7. člen Direktive 2003/88/ES in sodno prakso SES razlagati kot nadomestilo in ne kot odškodnino v smislu določb OZ, za priznavanje katere morajo biti izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornost. Po vsebini pripada nadomestilo vsakemu delavcu, ki ne more izrabiti letnega dopusta pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, tudi tistemu, ki tega ne more na primer zaradi bolniškega ali starševskega dopusta niti v referenčnem obdobju niti v obdobju za prenos.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-6, 47, 47/2, 52, 52, 54. ZSDP člen 48.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Zaradi izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se ne sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ampak se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, v kateri je določno opredeljeno obdobje, v katerem bo delavec delal krajši delovni čas. Ker tožena stranka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drugih razlogov, razen izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, ni navedla, se ta pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odpravnina - osnova za odmero - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo prejemal plačo po dejanski delovni obveznosti štiri ure dnevno, to plačo je treba upoštevati pri odmeri odpravnine.
Bivališče otrok ne more biti na drugem naslovu, kot je bivališče tistega od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Izjema je situacija, ko je otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema od staršev, ko se morata o tem, pri katerem od njiju bo stalno bivališče otroka, sporazumeti.
ZPP člen 319, 319/1. ZD člen 172, 172/1, 172/2, 175, 214, 214/3. ZIZ člen 42, 42/3.
dedni dogovor – sklep o dedovanju – odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Ker so dediči sklenili dedni dogovor, je sodišče prve stopnje takoj po opravljeni zapuščinski obravnavi izdalo sklep o dedovanju s klavzulo pravnomočnosti. Dediči se na obravnavi pravici do pritožbe niso odpovedali, zato je bila pravnomočnost izdanega sklepa potrjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena ZIZ to potrdilo razveljavilo.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.