kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.
Izraz „odškodnina za letni dopust“ je treba glede na 7. člen Direktive 2003/88/ES in sodno prakso SES razlagati kot nadomestilo in ne kot odškodnino v smislu določb OZ, za priznavanje katere morajo biti izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornost. Po vsebini pripada nadomestilo vsakemu delavcu, ki ne more izrabiti letnega dopusta pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, tudi tistemu, ki tega ne more na primer zaradi bolniškega ali starševskega dopusta niti v referenčnem obdobju niti v obdobju za prenos.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD-1 člen 268.
stvarna pristojnost – sklep nadzornega sveta – odpoklic s funkcije
Spor v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave oziroma podredno za razveljavitev sklepa je spor, ki v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se ne nanaša na pogodbo o zaposlitvi tožnika oziroma na delovno pravne predpise. Iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Enako velja za spor v zvezi z odškodninskim zahtevkom tožnika, saj slednji ne vtožuje plače kot pravice iz delovnega razmerja, ampak zahteva povrnitev škode zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke, le obseg škode je določen v višini seštevka plač, ki bi bile izplačane do konca mandata, če ne bi bilo odpoklica.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazložen odgovor
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ji je bil pravilno vročena, ni izrecno navedla, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je kljub temu razvidno, v katerem delu tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, poleg tega so predlagani dokazi za ugotavljanje dejstev.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - status zavarovanca - izbirna pravica
Tožnik zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ni ostal brez zaposlitve, ampak je z delom nadaljeval v tuji vojski (JLA) in na dan 1. 1. 1994 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer se mu je upoštevala pokojninska doba, dopolnjena pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Iz tega razloga ob upoštevanju iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine še pri tožencu, čeprav se je v letu 2005 vključil v obvezno zavarovanje in je bil ob vložitvi zahteve tudi zavarovanec toženca.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
Ker tožena stranka ni predložila listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnici v spornem obdobju plačo izplačala, ampak je le zatrjevala, da je tožnici na njeno prošnjo plačo izplačala na roko, pri čemer priči, ki ju je predlagala, tega nista potrdili, je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.
odpravnina - osnova za odmero - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo prejemal plačo po dejanski delovni obveznosti štiri ure dnevno, to plačo je treba upoštevati pri odmeri odpravnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – delavski predstavnik – predsednik sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Tožnik je bil izvoljen za namestnika predsednika sveta delavcev, tako da je užival posebno varstvo pred odpovedjo in mu tožena stranka brez soglasja sveta delavcev ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
škoda upravnika – škoda lastnika objekta - poslovna odškodninska odgovornost – podizvajalec - znižanje plačila - pobotni ugovor – priznanje terjatve
Tožena stranka je bila kot upravnik objekta zavezana dohodke od najema/prodaje parkirnih mest odvajati lastniku objekta, zato ni legitimirana za uveljavljanje škode, ki naj bi nastala, ker je tožeča stranka parkirne kartice izdajala brez pravnega temelja in sredstev od takšne izdaje ni odvedla toženi stranki. Bistveno pri presoji nastanka škode je dejstvo, kdo je upravičenec do plačil, saj je le pri njem lahko prišlo do zmanjšanja premoženja.
Ugovor pobota je materialnopravni ugovor ugasle pravice v posledici enostranskega pobotanja po 311. členu OZ. Iz njegovega bistva izhaja, da dolžnik z ugovorom pobota zatrjuje, da je terjatev upnika obstajala, da pa je prenehala s tem, ko si je nasproti stopila s terjatvijo dolžnika. S pobotnim ugovorom tako dolžnik smiselno priznava, da je bila terjatev upnika utemeljena, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo razumljivo oz. logično, da bi dolžnik podal pobotno izjavo.
ZPIZ792 člen 43, 44, 45, 46, 46/4. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZLPP člen 23, 23/5, 25.a.
pokojninska osnova - vštevnost neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožniku se del neizplačane plače, ki je bila namenjena za interno razdelitev in za notranji odkup, všteva v pokojninsko osnovo, saj so bili od tega dela plače tudi obračunani in plačani prispevki za socialno varnost.
sposobnost biti stranka – samostojni podjetnik posameznik – prenehanje opravljanja dejavnosti
Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058903
OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/3, 185/7. ZOR člen 165, 165/3. ZTLR člen 25.
sprememba tožbe – dokazovanje – neprerekane trditve – nekonsistentnost trditev – odškodninska odgovornost – škoda, ki presega normalne meje
Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.
Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.
Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.
Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.