OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020920
OZ člen 15, 74, 74/1, 376, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 44, 44/3. ZOdv člen 2, 2/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 86, 86/1, 181, 181/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 74, 137.
kumulacija zahtevkov – pravnomočno razsojena stvar – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – bistvena kršitev določb postopka – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški - pravica odvetnika kot pooblaščenca do nagrade
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da ne obstoji dejstvo pravnomočne odločitve o vtoževani terjatvi. Vendar pravnomočne odločbe ni dopustno ponovno preverjati v pravdi, ampak je sama izvršilni naslov (drugi odstavek 17. in prvi odstavek 19. člena ZIZ), zato je ugotovitveni zahtevek glede pravnomočnosti in posledični dajatveni zahtevek za pravnomočno prisojeno terjatev nedopusten že iz tega razloga.
protipraven odvzem prostosti – motiv pri storitvi kaznivega dejanja
S kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti je napadena svoboda gibanja, ki jo opredeljuje že Ustava Republike Slovenije v 19., 20. in 32. členu. Iz teh ustavnih določil izhaja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. To kaznivo dejanje je trajajoče in sicer traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti.
Protipravnost dejanja je podana, če storilec nekoga zapre ali mu omeji prostost, ne da bi zato sploh imel pooblastilo, uradna oseba pa tedaj, ko zlorabi svoj položaj ali pravice.
Motiv oziroma nagib je psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja: lahko je pozitiven ali negativen (na primer sovraštvo, maščevanje, ljubosumje itd.). Nagib oziroma motiv praviloma ni vključen v storilčev naklep in tudi ni zakonski znak kaznivega dejanja (razen pri motiviranih deliktih).
nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega - pravična denarna odškodnina - upoštevanje subjektivnih okoliščin in objektivnih okvirov - objektivna odgovornost - solidarna odgovornost - zaupanje v uporabo
Odmera denarne odškodnine zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega.
To pomeni, da zakon za primer, da dogovorjena obrestna mera za več kot 50% presega obrestno mero predpisanih zamudnih obresti, uveljavlja izpodbojno domnevo, da so take obresti oderuške v smislu določbe 119. člena OZ, zato je pogodbena določba o njih na podlagi te domneve nična.
razlastitev - odvzem dela nepremičnine - poslabšanje razmer - odvzem ostalih nepremičnin
Kljub z življenjskega vidika razumljivi prizadetosti nasprotnih udeležencev zaradi izgradnje krožišča v neposredni bližini stanovanjske hiše, ki nedvomno vpliva na večjo pretočnost prometa in s tem tudi na njegovo frekvenco, njihovemu predlogu za odvzem ostalih nepremičnin v tem postopku ni mogoče ugoditi, saj je njegov namen zgolj razlastitev nepremičnin, ki jih je predlagal razlastitveni upravičenec ter tistih, ki bi postale za razlaščence neuporabne prav zaradi razlastitve (in ne zaradi razloga, zaradi katerega je bil razlastitveni postopek uveden).
nedoločen zahtevek – konfesorna tožba – opustitveni zahtevek – prepoved ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje – vrednost spornega predmeta
Zahtevek, ki prepoveduje vsako ravnanje toženi stranki, ki bi predstavljalo oviranje tožeče stranke pri izvrševanju njene služnostne pravice, je nedoločen, ker iz njega ni jasno razvidno, katera konkretna in njim podobna dejanja toženec v bodoče ne sme izvrševati.
Glede na dejstvo, da je moral pritožnik kot porok poravnati obveznosti gospodarskih družb, ki sta prenehali obstajati, in tožeče stranke, lahko obstaja njegov dejanski interes, da tožeča stranka v tem postopku zmaga, vendar pa to ne pomeni, da ima tudi pravni interes, ki je potreben za dovolitev intervencije. Intervencijski interes bi imel pritožnik le v primeru, če bi trdil in z verjetnostjo dokazal, da med tožečo stranko in njim obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
ZPP člen 77, 77/1, 81, 91, 396, 396-2, 398, 398/1.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – podaljšanje roka
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluziven in ga v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Toženec sicer omenja svoje podpovprečne intelektualne zmožnosti, vendar pa ne trdi, da ne bi obstajala njegova pravdna sposobnost v smislu 1. odst. 77. člena ZPP, po kateri lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja razen omejitev, ki jih za posamezna procesna dejanja določa zakon. Le v primeru, če bi obstajali razlogi za dvom v toženčevo pravdno sposobnost, bi moralo sodišče ravnati po določbi 81. člena ZPP, za kar glede na podatke v spisu ni bilo nobenega razloga. Tudi okoliščina, da se je toženec nahajal na prestajanju kazni zapora, ni razlog za posebno obravnavanje stranke.
ZP-1-UPB3 člen 114, 115, 157, 157/3. ZUP člen 87. ZKP člen 439, 439/3.
postopek o prekršku - vabilo - vročanje - zaslišanje obdolženca - načelo neposrednosti - nova dejstva in dokazi - smiselna uporaba določb upravnega postopka
Očitek obdolženca o procesni kršitvi, ker ni prejel vabila vsaj osem dni pred rokom, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev, ko obdolžencu ni bila dana možnost, da bi lahko sodeloval v postopku za prekršek (kjer je zagrožena tako huda sankcija) in da bi imel tudi dovolj časa za pripravo na zagovor, ni utemeljen. Obdolžencu je bil obdolžilni predlog vročen že ob prvem vabljenju na zaslišanje za dne 21. oktobra 2008, zato je po prepričanju višjega sodišča obdolženec imel dovolj časa za pripravo na zagovor, saj je od takrat pa do dne, ko je bil obdolženi zadnjič vabljen na zaslišanje, preteklo več mesecev, ob čemer višje sodišče tudi meni, da ne gre za zapleteno zadevo, ki bi zahtevala daljši čas za pripravo obrambe. Vabilo obdolžencu za dne 8. maja 2009 je bilo vročeno v skladu z določbo četrtega odstavka 87. čl. ZUP, po kateri se šteje, da je vročitev opravljena z dnem preteka 15-dnevnega roka po puščenem obvestilu o pisemski pošiljki. Glede na to, da je iz sporočila o prispelem pismu, spetega k vabilu obdolžencu, razvidno, da je rok za prevzem pisma na pošti začel teči dne 18. aprila 2009, se šteje, da je bila vročitev opravljena 2. maja 2009. Glede na to, da mora biti vabilo na zaslišanje vročeno najmanj tri dni pred narokom (114. čl. ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 439. čl. Zakona o kazenskem postopku), je bil obdolženi pravočasno obveščen o datumu zaslišanja.
Enako je neutemeljena pritožbena navedba, s katero, kot navaja, sodbo izpodbija iz razloga, ker mu ni sodilo krajevno pristojno sodišče. Obdolženec je bil namreč v vabilih na zaslišanje izrecno opozorjen, da ima pravico odkloniti zaslišanje pri sodišču, ki ga je vabilo in zahtevati, da se zasliši pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku (nazadnje v vabilu z dne 8. aprila 2009), pa takšne zahteve ni podal, pač pa je prosil le za preložitev zaslišanja, čemur je sodišče prve stopnje ugodilo.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - dokazovanje - identiteta med sodbo in predlogom za uvedbo postopka
Glede na to, da je sodišče glede na rezultat, ki ga je pokazal preizkus z etilometrom (0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ugotovilo, da je imel obdolženi v organizmu najmanj 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je obdolžencu v korist, s tem, ni prekoračilo obdolžilnega predloga obdolžencu v škodo.
postopek o prekršku - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja - zastaranje pregona
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil obdolžilni predlog predlagateljice postopka PP K. zoper obdolženko zaradi prekrška, ki naj bi bil storjen 1. oktobra 2006 vložen 11. oktobra 2006. Od nadaljnjih dejanj, ki jih je moč šteti kot dejanja sodišča, ki merijo na pregon storilca prekrška, je po poizvedbah o bivališču obdolženke - zadnja odredba s tem v zvezi je bila dana 15. februarja 2007, tej sledila odredba sodnice z dne 3. marca 2009, da se obdolženko vabi na zaslišanje za dne 7. maja 2009. Ker sta med obema odredbama pretekli več kot dve leti, je nastopilo relativno zastaranje pregona in postopek zoper obdolženko zaradi prekrška po določbi d točke tretjega odstavka 130. čl. ZVCP-1 začet na obdolžilni predlog PP K., ni več dopusten.
pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - nepodaljšljivi rok za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov - nezakonito ravnanje sodišča - posledice nezakonitega ravnanja sodišča za stranko - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Udeleženec nepravdnega postopka mora kršitve postopkovnih določb pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti.
Stranka (udeleženec) ne sme trpeti škodljivih posledic zaradi nezakonitega ravnanja sodišča; če je sodišče v nasprotju z zakonom rok za priglasitev stroškov podaljšalo, je potrebno tak predlog za povrnitev stroškov šteti za pravočasen.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – aktivna legitimacija – sposobnost biti stranka
Predloga za obnovo postopka ni mogoče zavreči (brez obravnave), če ga vloži oseba, ki trdi, da je dedič pravdne stranke, češ da tega ni dokazala že v predlogu.
Navedba relevantnih dejanskih okoliščin, ki so razlog za obnovo, zadošča; ker sodišče pravo pozna, izrecno uveljavljanje obnovitvenega razloga s sklicevanjem na konkretno zakonsko določbo ni nujno.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
Rezultat toksikološke preiskave vzorca obdolženčevega urina pove le, da je oseba v nekem času pred tem zaužila določeno vrsto mamila, ni pa tega možno vedno zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka. Za ugotovitev, da v urinu prisotni metabolit THC (TCH-COOH) dokazuje tudi, da je bil obdolženec v času domnevnega prekrška še vedno pod vplivom prepovedane droge tetrahidrokanabinola, pa bi bilo potrebno izvedenstvo s področja forenzične toksikologije. Tega pa predlagateljica postopka o prekršku v postopku na prvi stopnji ni predlagala (tudi zanjo namreč glede predlaganja dokazov velja določba tretjega odstavka 157. čl. ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004452
ZP-1-UPB3 člen 135. ZPol člen 3, 3/1. ZVCP-1 člen 234.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev - preizkus alkoholiziranosti - cestni promet - prometna nesreča
Zaradi preiskovanja prekrška so bili policisti dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Ker je bil podan sum povzročitve prometne nesreče tretje kategorije, to je prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana, je bila odreditev strokovnega pregleda zakonita, čeprav je sodišče v svoji odločitvi po presoji vseh dokazov pravilno razsodilo, da je obdolženi povzročil prometno nesrečo druge kategorije, saj je bil edini, ki je bil med udeleženci hudo telesno poškodovan, sam obdolženi. Prometne nesreče se namreč v kategorije delijo glede na posledice, ki jih utrpijo drugi udeleženci (ne povzročitelj) in materialno škodo, ki nastane na tujem premoženju.
postopek o prekršku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi
Tudi če je obdolženi prava neuka stranka, je navedba v vabilu na zaslišanje, da bo sodišče v primeru, da se vabilu ne bo odzval in izostanka ne bo opravičil, sodba izdana brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan, jasna in nedvoumna ter ne daje nikakršne podlage za razlago, da je, čeprav odsotnosti ni opravičil, pričakoval novo vabilo.
postopek o prekršku - obročno plačilo globe - odlog plačila
Plačila globe za šest mesecev, kot predlaga obdolženi,ni mogoče odložiti, lahko pa obdolženec do izteka roka za plačilo globe sodišču predlaga, da globo plača v obrokih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004451
ZP-1-UPB3 člen 132. ZVCP-1 člen 131, 131/3.
obstoj prekrška - sodba o prekršku - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metabolit tetrahidrokanabinola
Metabolit THC COOH ni uvrščen v seznam prepovedanih drog. Pomeni le, da je oseba, pri kateri je bilo s toksikološko preiskavo krvi ali urina ugotovljena prisotnost tega metabolita, v nekem obdobju zaužila prepovedano drogo THC (tetrahidrokanabinol).
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.