Tožena stranka je pravilno ocenila, da tožnica ne izpolnjuje kriterija razumnosti zadeve za odobritev zaprošene BPP, saj tožnica zoper 1. točko izreka spornega sklepa FURS ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katerim je bilo v tem delu odločeno v korist tožnice, medem ko glede neporavnanih obveznosti ni podala nobenih navedb. Slednjih ugotovitev tožene stranke tožnica ni izpodbila, saj ni dokazala, da bi bile navedene ugotovitve in ocena tožene stranke nepravilne, zato je utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva
ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, tako da za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za brezplačno pravno pomoč izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno nima možnosti za uspeh. Take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni, niti ni mogoče o njenem obstoju sklepati vsaj posredno.
povračilo škode - kmetijska zemljišča - interventni ukrepi - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Tožeča stranka zahtevka za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje ni vložila, zato prvostopni organ o dodelitvi pomoči ni mogel odločati.
V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskemu ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Sodna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa zato že iz tega razloga ni potrebna. Iz istega razloga tudi ni bilo treba ugotavljati, ali gre za odstranitev objekta, ki predstavlja tožnikov dom.
ZDen člen 3, 3-9, 4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 8, 8/2.
denacionalizacija - ukrep državnega organa brez pravnega naslova - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - denacionalizacijski upravičenci
Glede morebitne nacionalizacije z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen ZDen), sodišče opozarja, da te podlage za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije ni mogoče enačiti s pooblastilom organu, da v primeru pomanjkljivih podatkov odloča na podlagi nekakšnega prostega preudarka oziroma posplošenega sklicevanja na "kontekst zadeve". Organ mora v takem primeru določno navesti, za kakšen ukrep katerega organa je šlo oziroma vsaj določno navesti okoliščine, ki bi omogočale sklepanje o obstoju oziroma naravi takega (konkretnega) ukrepa.
Za morebitno nacionalizacijo na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (drugi odstavek 8. člena), bi morala toženka ugotoviti obstoj take odločbe, ali pa obrazložiti okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati na njen obstoj.
Toženka v razlogih odločitve ne ugotavlja, da naj bi pri tožniku po izvedenem postopku mešanja nastajali (tudi) odpadki z zrcalno oznako. Prav tako ne obrazloži, zakaj šteje, da je v obravnavanem primeru za izvajanje nadzora, kljub temu, da je tožniku naložila, da vsem šaržam odpadkov dodeli oznako nevarnih odpadkov, potrebno izvesti še vrednotenje nevarnih lastnosti vsake šarže. Prvostopenjski organ le citira člene Uredbe o odpadkih, vendar svoje odločitve o tem, da nadzor nad obdelavo oziroma skladiščenjem odpadkov terja vrednotenje vsake šarže z ničemer ne utemelji, medtem ko drugostopenjski organ z ničemer ne odgovori na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na te dele prvostopenjske odločbe. Tudi po presoji sodišča pa bi morala toženka potrebnost tovrstnega nadzora vsebinsko utemeljiti, kajti organ je tisti, ki je pristojen za vsebinsko opredelitev določbe 17. točke prvega odstavka 41. člena Uredbe, po kateri sme ministrstvo za vsak postopek obdelave določiti morebitne druge oblike nadzora nad obremenjevanjem okolja.
Sodišče ugotavlja, da je v dispozitivu izpodbijane odločbe jasno določeno, da mora tožnik v 30 m3 zabojniku skladiščiti samo šarže, ki imajo enake fizikalne, kemične in nevarne lastnosti. Taka odločitev o predmetu postopka je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Res je, da drugostopenjski organ v obrazložitvi uporablja izraz, da mora toženka zagotoviti, da v zabojnikih s prostornino 30 m3 ne bo prišlo do "mešanja" šarž z različnimi lastnostmi. Vsebina odločitve o tožnikovi obveznosti pa je s tem jasno izražena; gre za obveznost v zvezi s skladiščenjem in ne v zvezi z obdelavo odpadkov.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 3, 4, 4/1, 4/1-1, 4/14, 4/15, 19, 36.
gospodarska javna služba - komunalna infrastruktura - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - gradnja komunalne infrastrukture
Na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je od 31. 12. 2015 dalje obvezna 100 % stopnja zbiranja komunalne odpadne vode v javnem kanalizacijskem omrežju, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na besedilo Operativnega progama odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je, hierarhično nižji akt.
Toženka je po presoji sodišča pravilno štela, da lahko predkupni upravičenec po matičnem predpisu, svojo izjavo o (ne)uveljavljanju predkupne pravice tudi spreminja, s tem da velja tista (zadnja) volja glede uveljavljanja predkupne pravice, s katero je organ seznanjen pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla. Na ta način tudi ne pride do posega v pravice prodajalca, saj prodajalec ne more izbirati, s katerim predkupnim upravičencem bo sklenil pogodbo, ampak mora prodati zemljišče tistemu kupcu, ki ima boljši vrstni red. Temu vrstnemu redu se sme odpovedati le upravičenec sam.
Za izvršljivost denacionalizacijske odločbe ne zadošča, da je v njej opredeljena oblika in obseg premoženja ter upravičenec, ampak mora z njo biti jasno in nedvoumno določen tudi zavezanec za vsako premoženje posebej. Vse navedeno pa mora biti vsebovano v izreku denacionalizacijske odločbe, saj je le-ta predmet izvršitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh.
Organ za brezplačno pravno pomoč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled (torej očitno) nima možnosti za uspeh.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 12, 12/1, 12/2. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera - podatki iz uradnih evidenc - prodaja nepremičnine - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
Neutemeljene so tožbene trditve, da bi morala toženka uporabiti zemljiškoknjižne oziroma svoje podatke, češ da bi zaradi napovedi za plačilo davka na promet z nepremičnino morala vedeti, da jo je tožnik odtujil, saj je ta promet priglasil. Toženki noben predpis ne nalaga, da vodi in vzdržuje lastno evidenco lastnikov oziroma neposrednih uporabnikov zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ampak ji 404. člen ZDavP-2 nalaga, da NUSZ odmeri upoštevaje podatke, ki jih prejme od občine.
Tožnik v roku 30 dni MOL ni sporočil, da je stanovanje prodal. Zato je MOL toženki sporočila takšne podatke, ki jih je imela v podatkovni zbirki, katere lastnik in skrbnik je, in ki je osnova za odmero nadomestila (prvi odstavek 12. člena Odloka).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis dolga - stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopkov odpisa, delnega odpisa, obročnega plačila, odloženega plačila davka in obročnega plačevanja davka iz 101. ,102., in 103. člena ZDavP-2 za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolvetnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 4.
kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike - ukrepi razvoja podeželja - ekološko kmetovanje - neposredna plačila - neizpolnitev obveznosti - višja sila - smrt upravičenca
Tožeča stranka je obveznost glede certificiranja za leto 2016 izpolnila in tako ohranila svoje pravice do pomoči v zvezi z ukrepom EK - trajno travinje, ne glede na dejstvo, da je bil nosilec certifikata za ekološko predelavo mož tožeče stranke, saj certifikat velja tudi za leto 2016.
ZMZ-1 člen 20, 28, 52, 52-1, 52-2, 61. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Zato tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Kraljevina Maroko skladno z Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada (prvi odstavek 61. člena ZMZ-1).6
ZDIJZ člen 6, 6/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - odstop od prakse - pomanjkljiva obrazložitev - načelo zaslišanja - izrek - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločba se ne da preizkusiti, saj je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Obrazložitvi izpodbijane odločbe, je mogoče utemeljeno očitati pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus z vidika pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, torej tako v pravnem, kot tudi v dejanskem pogledu. V predmetni zadevi je z navedeno prvostopenjsko odločitvijo tožnik spremenil svojo dotedanjo prakso glede dostopa do kazenskih ovadb posameznikov, kar je bilo odločilno za sprejeto odločitev tožene stranke v prid razkritju imena in priimka tretje osebe na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče se strinja s tožnikom, da tožena stranka svoje zgolj posplošene trditve o tem, da je tožnik z navedeno odločitvijo spremenil svojo dotedanjo prakso, temelječo na določilih ZDT-1 in ZKP glede dostopa do kazenskih ovadb posameznikov, ni kakorkoli konkretizirala.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja strank - soglasje pristojnega organa
Zavod RS za zaposlovanje je za tožnika dne 13. 7. 2018 podal „pozitivno“ soglasje, nato pa v nadaljevanju dne 26. 7. 2018 še „negativno“ soglasje. Pri tem v izreku naknadno izdanega (negativnega) soglasja ni navedel, da s tem (negativnim) soglasjem, v skladu z določbami ZZSDT, umika svoje prejšnje (pozitivno) soglasje. Tako obstojita dve veljavni soglasji s popolnoma različno vsebino. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe ugotavljati in razčistiti katero soglasje pravzaprav velja. Tega pa tožena stranka ni naredila, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker je to lahko vplivalo na odločitev.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda - nedržavni subjekt - grožnje - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je navajal, da naj bi mu grozila resna škoda v smislu usmrtitve, mučenja ali nečloveškega ravnanja s strani nedržavnega subjekta, to je sorodnikov bivše žene. Vendar je lahko nedržavni subjekt subjekt resne škode le, če prosilcu država ali politične stranke in druge organizacije niso sposobne in nočejo nuditi zaščite. Tega pa tožnik ni izkazal, saj se ni obrnil po pomoč k pristojnim državnim organom, ko je bil deležen groženj in ko so ga pretepli, ker ni želel problemov med svojo družino in družino bivše žene, pa tudi tako je nameraval v kratkem oditi iz Alžirije. Sodišče zato ugotavlja, da če pri policiji ob pretepu in grožnjah niti ni iskal pomoči, potem ne more zatrjevati, da mu ni zmožna ali mu ni hotela nuditi zaščite.
Vojaki, policija oziroma varnostne osebe so predstavniki države. Zato je bistvenega pomena, da se tožena stranka jasno in določno opredeli, ali verjame tožnici, da so bile uniformirane osebe tiste, ki so jo posilile, torej pripadniki države, ali ne. Navedbe tožene stranke v obrazložitvi odločbe, da izjave prosilke v tem „delu niso najbolj prepričljive“ ne omogočajo preizkusa utemeljenosti izreka odločbe, ker taka opredelitev ni dovolj jasna. Odločba je tako kljub obsežnosti v bistvenem delu nejasna in se je na da preizkusiti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1., 3a, 144. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - podporni zid - gradnja kleti - pomožni kmetijski objekt - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Gradbeni inšpektor je na podlagi ugotovitev z ogleda gradnje predmetnega objekta in podpornih zidov ter zbranih drugih ustreznih podatkov ugotovil, da gre za gradnjo počitniškega objekta (in ne enostavni objekt - kmečko lopo oz. klet), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in zakonito odredil ukrepe iz 152. člena ZGO-1.