SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4. URS člen 22.
oddaja neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - (ne)zakonitost razpisnih pogojev - enako varstvo pravic
Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. SZ-1 in Pravilnik sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno.
Glede na to, da so z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - odgovor na tožbo
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi organ moral pri podkriterijih, pri katerih tožnica ni prejela maksimalnega števila točk, obrazložitev (oceno) podati tako, da bi bilo razvidno, koliko točk ter iz katerih dejanskih razlogov ji ni bilo dodeljenih. Skope in na splošni ravni podane ocene pri posameznih podkriterijih, ob tem, ko pri teh podkriterijih vlogi ni bilo dodeljeno maksimalno število točk, ne zadostijo zahtevi po obrazložitvi odločitve, ki bi omogočala preizkus materialne zakonitosti odločbe, saj dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni dovolj natančno opisano, kar utemeljeno ugovarja tožnica.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
izvršba - davčna izvršba - neplačana sodna taksa - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje - prekinitev zastaranja
Glede na davčno izvršbo za izterjavo neplačane sodne takse je toženka pravilno uporabila določbe ZST-1 o zastaranju in ugovor zastaranja zavrnila kot neutemeljen. V 9. členu ZST-1 je določeno, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastopi v vsakem primeru v desetih letih po zapadlosti takse v plačilo. Ugovor, da bi bilo potrebno upoštevati določila ZP-1 je torej neutemeljen.
Tožnika sta po pooblaščenem geodetskem podjetju vložila zahtevo za parcelacijo parcele 211/1, k.o. ..., ki jo je organ prejel 30. 5. 2018. Z vlogo z dne 8. 6. 2018 sta zahtevo umaknila. Navedeno med strankami ni sporno. To pa pomeni, da je organ imel podlago, da je izdal izpodbijani sklep. Razlogi, ki so tožnika privedli do umika zahteve, glede na zgoraj povzeto določbo prvega odstavka 135. člena ZUP niso pomembni. Stranka ima namreč pravico, da delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP), to pravico pa sta tožnika tudi izkoristila, izdani sklep pa je posledica njunega umika zahteve. Uvedba postopka, ki se začne na zahtevo stranke, v katerem naj bo odločeno o njenem zahtevku, je namreč odvisna od stranke, ki lahko tudi umakne zahtevo vsak čas med postopkom.
trošarina - vračilo trošarine za energente - zavrnitev zahtevka - pogoji za vračilo
Organa sta zaključila, da gre v tožnikovem primeru sušenja kremenovega peska (kolikor ne gre za namen nadaljnje proizvodnje oz. predelave v oplaščene kremenove peske in izdelke za livarstvo) za dejavnost, ki sodi pod rudarstvo in ne pod predelovalno dejavnost, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za vračilo trošarine iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
davek od dohodka iz dejavnosti - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - izpodbijanje drugostopnega akta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnica s tožbo izpodbija odločbo drugostopenjskega organa, s katerim je bila pritožba tožnice zavrnjena. To pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Glede na zakonsko dikcijo 94. člena in 8. točke 95. člena ZDoh-2 ter glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, izgube zaradi izbrisa delnic družbe A. d.d., zaradi zmanjšanja tožnikovega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2016 tožnik ne more uveljavljati, saj v skladu s predhodno navedenim 94. členom in 8. točko 95. člena ZDoh-2 ne gre za odsvojitev kapitala. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala).
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - vozilo za prevoz družin - dokazilo o skupnem gospodinjstvu - omejitev dokazovanja
Točka 2 prvega odstavka 5. člena ZDMV omejitve uporabe dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstva velike družine in skupnega gospodinjstva ne vsebuje. Pojma dokazilo o skupnem gospodinjstvu, na katerega se sklicuje navedena določba, že jezikovno ni mogoče enačiti s pojmom potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota na podlagi zahteve. Če bi hotel zakonodajalec omejiti dokazna sredstva glede dokazovanja skupnega gospodinjstva le na navedena potrdila, bi to v zakon izrecno zapisal, torej navedel, da gre za potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravna enota.
Res je, da se praviloma skupno gospodinjstvo dokazuje s potrdilom o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda Upravna enota in je vezano na prijavo prebivališča oseb, ki tvorijo gospodinjstvo. Navedeno pa ne pomeni, da je to edini možen dokaz za dokazovanje navedenega dejstva in da če oseba statusa prebivališča pred Upravno enoto ni uredila, ne more izkazati obstoja skupnega gospodinjstva.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep o odmeri stroškov za nagrado in potrebnih izdatkov zagovornika v kazensko preiskovalni zadevi. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep sodišča predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1 in torej ni upravni akt, ki ga je v skladu z 2. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za akt, izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katerega pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti. Prav tako izpodbijani sklep ni drugi akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj noben zakon ne določa, da je zoper odločitev sodišč splošne pristojnosti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Po presoji sodišča je, glede na določbo 425. člena ZGD-1 in glede na podano izjavo tožnice z dne 11. 11. 2013, s katero prevzema obveznost plačila morebitnih ostalih obveznosti družbe A. d.o.o., za poplačilo takšne obveznosti družbe zavezana tožnica sama kot družbenica družbe A. d.o.o. in za poplačilo teh obveznosti jamči s svojim celotnim premoženjem. Iz listin upravnega spisa in dokazil, ki jih je v davčnem postopku predložila tožnica, ne izhaja, da bi tožnica kot družbenica družbe A. d.o.o. po prenehanju te družbe po skrajšanem postopku poravnala kakršnekoli obveznosti te družbe upnikom družbe A. d.o.o., saj je, glede na predhodno navedeno, po prenehanju družbe obveznost poplačila dolgov predmetne družbe prešla na tožnico, kot edino družbenico te družbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - finančni pogoj - upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Sodišče ugotavlja, da je bil tožniku poziv z dne 2. 12. 2019 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Navedeno predstavlja kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Po prvem odstavku 88. člena ZUP se namreč v primeru, da ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv z dne 2. 12. 2019 tožniku ni bil vročen.
ZJU člen 60, 60/3, 61, 61/1, 61/2, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 22, 22/5.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka
Odločitev o tem, koliko faz in katere metode izbirnega postopka bodo uporabljene v konkretnem izbirnem postopku, je v celoti prepuščena natečajni komisiji, saj je v skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZJU ona tista, ki vodi izbirni postopek.
Ni nujno, da so vsa vprašanja dobesedno citirana iz meril, saj vnaprejšnja opredelitev vprašanj še ne pomeni, da bodo vsi razgovori potekali popolnoma uniformno. Ustni razgovor je interakcija natečajne komisije in kandidata in poteka pri vsakem kandidatu nekoliko drugače, saj lahko kandidat na določeno vprašanje odgovori že sam v kontekstu odgovora na kakšno drugo vprašanje.
Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oziroma ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč treba, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna, oziroma da ne odstopa od odločitev, sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga
Sodišče pritrjuje organu za brezplačno pravno pomoč, da je namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prošnja za dodelitev brezplačne pomoči obravnava hitro in brez odlašanja, brezplačna pravna pomoč pa se lahko tudi v tem primeru dodeli le ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev. Vendar pa to ne pomeni, da je treba določbo 36. člena ZBPP razlagati tako, da je zahteva po hitrem postopanju v škodo strank. Tako tudi odločanje o nujni brezplačni pravni pomoči ne izključuje dopolnjevanja vloge. Šele nato je mogoče o zadevi odločiti, upoštevajoč rezultat dopolnjevanja. V obravnavani zadevi je organ tožnikovo prošnjo zavrgel, ne da bi sploh začel z njeno obravnavo. Tožnik sicer ni navedel sodišča izvršilne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, a organ za brezplačno pravno pomoč tega ni niti poizkusil razjasniti, kot mu to nalaga prvi odstavek 138. člena ZUP.
Organ za brezplačno pravno pomoč si mora prizadevati, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne za odločitev, z namenom, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca
Tožnik je razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka.
Podlaga za odločitev je lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - posebni ugotovitveni postopek - načelo iskanja materialne resnice - načelo zaslišanja
Dolžnost toženke oziroma njene uradne osebe je, da izvede posebni ugotovitveni postopek tako, kot zahteva ZUP, torej da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev in da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (v tem okviru dopolnjuje dejansko stanje, dokler ni popolno ugotovljeno, odreja po potrebi dokaze tudi po uradni dolžnosti itd.).
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba stalne arbitraže - arbitraža
ZZVZZ ne določa, da se v tej zadevi vodi upravni postopek, izda upravna odločba, niti to ne izhaja iz narave stvari. V skladu z določili ZZVZZ tožena stranka na podlagi razpisa programov in storitev za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev sklepa pogodbe. Pri tem zakon ne določa, da postopek teče po določbah ZUP ali da se izda upravna odločba. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da ima razpis tožene stranke pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oziroma javnega zbiranja ponudb. V takšnem primeru pa je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij, pred rednimi sodišči.
V danem primeru ni šlo za napako direktorja delodajalca (tožnika), kot to trdi tožnik v pritožbi in tudi v tožbi, marveč je šlo za njegovo zavestno ravnanje in tako v danem primeru po presoji sodišča ne gre za napako. Za obstoj napake je bistveno, da davčni zavezanec, ko dejanje stori, meni da je pravilno. Dejstvo, da je tožnik kot direktor družbe A. d.o.o. pri izpolnjevanju REK-1 obrazcev in s tem pri vpisovanju podatkov, za katere sedaj trdi, da so napačni, ravnal zavestno, izključuje ne le obstoj očitne napake, ampak napake nasploh, še manj pa je v takšni situaciji mogoče očitati davčnemu organu, da je storil napako, ko je pri odmeri dohodnine tožniku za leto 2012 sledil napovedanim oziroma predloženim podatkom.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba nima obrazložitve kot je predpisana. Poleg citiranja določb ZTuj-2 namreč toženka v odločbi opiše potek postopka, pri čemer ob naštetih listinah zgolj navede vsebino tožnikovih na zapisnik podanih izjav, torej njegove navedbe o dejstvih. Ni pa toženka jasno in popolno navedla, kakšno je v postopku ugotovljeno dejansko stanje, torej kakšno dejansko stanje zadeve ugotavlja sama, kakšni so bili razlogi, odločilni za presojo dokazov, na podlagi katerih temelji ugotovljeno dejansko stanje, v zadostni meri pa tudi ni obrazložila razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločbo.