ZUOPPKP člen 18, 18/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - odprava posledic naravne nesreče - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - zavrženje vloge
Rok po šestem odstavku 18. člena ZUOPPKP je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. V tem roku morajo stranke uveljavljati svojo materialno pravico do dodelitve pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Ker se je ta rok iztekel 6. 3. 2018, bi morala tožnica do takrat vložiti predmetni zahtevek, česar ni storila in je zahtevek na prvostopenjski upravni organ vložila 9. 3. 2018, zato ga je prvostopenjski upravni organ kot prepoznega zavrgel.
pravni interes - prava in resnična volja - evidentiranje meje
S tem, ko tožnika zatrjujeta, da se ne bi strinjala s potekom meje, kot jo je na mejni obravnavi pokazal geodet, če ne bi bila zaradi njegovih izjav prepričana, da bo prišlo tudi do zamenjave zemljišča, očitno zatrjujeta napako svoje volje. Po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN pa je to okoliščina, ki je ne moreta uveljavljati v upravnem sporu, temveč le v pravdnem postopku.
Način uveljavljanja pravic drugih strank v sicer zakonito vodenem postopku ne more biti razlog, ki bi ga lahko tožnik uspešno uveljavljal v urpavnem sporu.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - zavrženje tožbe - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev, pač pa ustavitev postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila. Z izpodbijanim sklepom tako ni bilo odločeno o zahtevi ali interesu tožnice kot stranske udeleženke inšpekcijskega postopka, zato ta z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.
GZ člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - ograja - prostorski akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi sedmega odstavka 30. člena GZ zgolj ugotovila, da nameravana gradnja po OPN ni dopustna, zato je izdala negativno mnenje. Po presoji sodišča pa to mnenje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - možnost udeležbe v upravnem postopku - solastnina - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Solastnina stranke z interesom na nepremičnini, na kateri so s spornim gradbenim dovoljenjem predvideni posegi, zadostuje za presojo, da je toženka pravilno ugotovila, da so dejstva, ki opravičujejo obnovo postopka, izkazana (vsaj) na ravni verjetnosti.
Širitev presoje pravočasnosti predloga za obnovo postopka na čas obstoja dejstev oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi lahko stranka sklepala na izdano sporno gradbeno dovoljenje, v ZUP nima podlage. Pomemben je čas oziroma trenutek, ko je stranka dejansko izvedela za odločbo, glede katere predlaga obnovo postopka.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (2013) člen 47, 71.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Razlaga, ki jo ponuja tožnica, namreč da naj bi določba 71. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič določala zgolj pogoje za širjenje kmetij na vinogradniška območja, sicer pa naj bi bila dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določbami 1.2 prvega odstavka 66. člena Odloka, glede na povedano nima podlage v Odloku. Bila pa bi tudi nelogična, saj bi za nosilce kmetijskih gospodarstev s stavbnimi zemljišči na območju vinogradniških območjih (enot urejanja prostora VIN), ki so skladno s prvim odstavkom 71. člena primerna za vinogradništvo in sadjarstvo (torej kmetijsko dejavnost), določala strožje pogoje za gradnjo kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, kot za subjekte, ki nimajo takega statusa.
zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec - trditveno in dokazno breme
Povračilo plačanih prispevkov lahko uveljavlja tisti delodajalec, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo, po prikrajšanih delavcih, ki dejansko opravljajo delo na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
Ni mogoče sprejeti razlage, ki jo ponuja tožnik, da pogoje za povračilo plačanih prispevkov po citirani določbi prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 izpolnjuje že s tem, da ima v problemskem območju z visoko brezposelnostjo sedež družbe.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da delavci dejansko opravljajo oziroma so opravljali delo v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
Tožnik zahteve za vpis v vodno knjigo, ki je predmet izpodbijanega sklepa, ni bil upravičen podati. Za upravno zadevo gre namreč, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, kar v tem primeru, kot rečeno, v ZV-1 in Pravilniku o vodni knjigi, kot relevantnih področnih predpisih, ni določeno.
ZV-1 pridobitve vodne pravice na način, kot to zahteva tožnik (z neposrednim vpisom v vodno knjigo na podlagi sklicevanja na že pridobljeno vodno pravico s strani njegovih pravnih prednikov, kar dokazuje z vpisom v vodno knjigo Avstroogrske in v vodni kataster Avstroogrske iz leta 1913 ter z ostalimi listinami, predloženimi v tem postopku, med drugim s soglasjem Elektra ... za priključitev št. 539649), ne omogoča. Ali je pravna kontinuiteta v zvezi s pridobitvijo vodne pravice podana, kar zatrjuje in s prej navedenimi listinami dokazuje tožnik v tem postopku, je torej lahko zgolj stvar presoje v takšnem (posebnem) postopku pridobitve vodne pravice.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika
Nezadovoljstvo stranke (tožnice) z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni po navedbi odvetnice, ki predlaga razrešitev, ne more šteti kot razlog (za razrešitev odvetnice) na strani tožnice kot upravičenke do BPP.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - izvorna država - ekonomski razlog
Tožnik ni predložil svojih osebnih dokumentov v izvirniku, čeprav je bil k temu večkrat pozvan, zaradi česar ni mogoče slediti tožnikovi navedbi o Libiji kot njegovi izvorni državi, saj o tej državi ni poznal niti najbolj osnovnih dejstev. Temeljna dolžnost prosilca je, da verodostojno predstavi razloge za mednarodno zaščito in pri tem v prvi vrsti navede resnično izvorno državo. Temu nasprotno je v postopku tožnik zavajal tako, da je dajal napačne informacije o svojem državljanstvu, zato ne izpolnjuje ne pogojev za priznanje statusa begunca niti subsidiarne zaščite.
ZRev-2 člen 33, 33/1, 138, 139, 140, 140/2. ZUP člen 9, 9/1.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je pri odločanju v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji, kršila drugi odstavek 140. člena ZRev-2, saj je odločala o izreku ukrepa zaradi tistih dejanj in ravnanj, ki niso zajeta v odločbi o začetku postopka. Do teh navedb se tožnik tudi ni mogel opredeliti in se o njih izjasniti, s čimer je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke iz 9. člena ZUP.
ZZVR-1 člen 75, 80. Odločba o spremembah Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2021) člen IX, IX/1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
V konkretnem je fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, ki med drugim določa obveznost izreka prepovedi sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin, pri tem pa tega ukrepa ne more opredeliti drugače, kot je to določeno v tem podzakonskem predpisu.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga
Med prijavljenim znakom in zlasti predhodno znamko obstaja podobnost, ki se kaže predvsem v tem, da oba znaka vsebujeta enako besedo "wok" , pri obeh je uporabljena oblika kvadrata v enakem odtenku žive oranžne barve in z zaobljenimi robovi ter grafični in besedni elementi v beli barvi, ki so vsi stilizirani in relativno preprosti. Na predhodni znamki je piktogram človeka v gibanju, ki drži značilno ponev vok s plameni, pri prijavljenem znaku pa je ponev vok s plameni. Ob upoštevanju celostnega in splošnega vtisa primerjanih znakov je tudi po presoji sodišča vizualna podobnost podana, in sicer predvsem zaradi skupne enake besede "wok", značilnega oranžnega kvadrata z zaobljenimi robovi ter kombinacije belih besednih in grafičnih elementov.
sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški upravnega spora
Ker je bil postopek ustavljen na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, saj je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, je sodišče odločilo o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, torej po določbah ZPP.
Tožena stranka svoje odločitve ni pojasnila tako, kot to od nje zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP in tožnici tudi ni bila dana možnost, da bi se, glede na podatke, ki jih je v postopku zbrala tožena stranka iz svojih evidenc in so jo vodile do zaključka, da zahtevek tožnice ni utemeljen, o tem izjavila, zato sodišče izpodbijane odločitve glede na tožničine tožbene ugovore ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
Ker je izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov vezana na plovilo, je razumljivo, da pridobi imetnik ribiškega plovila, ki ga nadomesti po določbi 8. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, novo dovoljenje za gospodarski ribolov, ki pa po vsebini pomeni ''nadaljevanje'' dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega za prejšnje ribiško plovilo.
ZEKom-1 člen 101, 101/1, 102, 102/4, 224. ZUP člen 9, 9/3, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je ugotovilo, da toženka tožniku v postopku ni dala možnosti izjave. Toženka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z ugotovljenimi dejstvi in uspehom dokazovanja, tj. s tem, na podlagi katerih dokazov šteje za dokazana relevantna dejstva, niti ga ni seznanila s tem, da šteje in zakaj šteje, da so v Akcijski ponudbi za BRO zajeti pogoji storitev, ki so regulirani z Odločbo (oziroma Vzorčno ponudbo za BRO), ter da šteje in zakaj šteje, da tožnik z objavljenim obvestilom ni zadostil svoji obveznosti iz 9. točke izreka Odločbe. Nadalje ga ni seznanila, na podlagi katere pravne podlage bo izrekla ukrep za kršitev, kakšne vrste bo ukrep in po katerem predpisu se takšen ukrep v danih okoliščinah izreka. Vse to navaja šele v odločbi in dopolnjuje v odgovoru na tožbo.
Tožnika, njuna starša in stara mama so se skladno z izbiro možnosti izselitve po Londonskem memorandumu prostovoljno izselili v Italijo oziroma prostovoljno spremenili prebivališče. Na podlagi prošnje očeta tožnikov ter na tej podlagi izdane dovolilnice za izselitev, so ozemlje takratne Jugoslavije zapustili dne 15. 7. 1955, kar pomeni, da za čas od 30. 10. 1955 do 29. 10. 1958 (kar tožnika uveljavljata v zahtevku) ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Za odločitev, ali gre za zadevo, v kateri je sploh mogoče dodeliti BPP, je pravno odločilna okoliščina, ali je tožnica uspela verjetno izkazati obstoj razlogov za ugovor po ZIZ.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je tako ob vložitvi prve kot tudi druge prošnje navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih domnevnih težav in razlogov, kot jih je predstavil in se nanašajo na revščino in nezaposlenost v izvorni državi, ni mogoče povezati z utemeljenim strahom in ogroženostjo zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Iz njegovih izjav je očitno, da je državo zapustil zaradi slabe ekonomske situacije in majhnih možnosti pridobitve zaposlitve.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije