GZ člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - ograja - prostorski akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi sedmega odstavka 30. člena GZ zgolj ugotovila, da nameravana gradnja po OPN ni dopustna, zato je izdala negativno mnenje. Po presoji sodišča pa to mnenje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - ovira - postopek odstranitve - začasna odredba
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil že pred izrečeno slovensko zaporno kaznijo v Italiji. Navedba tožnika v razgovoru pred samim pridržanjem, da prošnje v Sloveniji sicer ne bi vložil, če ne bi bil predan Centru za tujce v Sloveniji, ne pomeni avtomatično, da je z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji očitno želel zadržati ali ovirati izvedbo postopka odstranitve iz Slovenije. Tožnik nikjer ni zatrdil, da je bil to njegov namen, pač pa je pojasnil, da je tako menil, da bo izročen Italiji, ko pa mu je bilo pojasnjeno, da ga morda Italija ne bo sprejela, je vložil prošnjo še v Sloveniji, saj se v Pakistan res ne želi vrniti (zaradi razlogov, navedenih v prošnji za mednarodno zaščito). Sodišče zato ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji zgolj z namenom zadržanja ali oviranja izvedbe postopka odstranitve iz Slovenije.
Tožena stranka pa je izpodbijani sklep izdala 31. 1. 2020 ko je bil postopek odstranitve tožnika iz Slovenije torej že prekinjen. S tem tudi ni izpolnjena nadaljnja predpostavka za omejitev gibanja tožniku, tj. da je v času izreka omejitve gibanja v teku postopek vrnitve ali odstranitve tožnika iz Slovenije.
Izdaja ureditvene začasne odredbe je potrebna ker je tožniku z nezakonitim odvzemom prostosti kršena pravica do osebne svobode, kar pomeni težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo že samo po sebi.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - možnost udeležbe v upravnem postopku - solastnina - verjetno izkazane okoliščine, na katere se predlog opira - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Solastnina stranke z interesom na nepremičnini, na kateri so s spornim gradbenim dovoljenjem predvideni posegi, zadostuje za presojo, da je toženka pravilno ugotovila, da so dejstva, ki opravičujejo obnovo postopka, izkazana (vsaj) na ravni verjetnosti.
Širitev presoje pravočasnosti predloga za obnovo postopka na čas obstoja dejstev oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi lahko stranka sklepala na izdano sporno gradbeno dovoljenje, v ZUP nima podlage. Pomemben je čas oziroma trenutek, ko je stranka dejansko izvedela za odločbo, glede katere predlaga obnovo postopka.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga
Med prijavljenim znakom in zlasti predhodno znamko obstaja podobnost, ki se kaže predvsem v tem, da oba znaka vsebujeta enako besedo "wok" , pri obeh je uporabljena oblika kvadrata v enakem odtenku žive oranžne barve in z zaobljenimi robovi ter grafični in besedni elementi v beli barvi, ki so vsi stilizirani in relativno preprosti. Na predhodni znamki je piktogram človeka v gibanju, ki drži značilno ponev vok s plameni, pri prijavljenem znaku pa je ponev vok s plameni. Ob upoštevanju celostnega in splošnega vtisa primerjanih znakov je tudi po presoji sodišča vizualna podobnost podana, in sicer predvsem zaradi skupne enake besede "wok", značilnega oranžnega kvadrata z zaobljenimi robovi ter kombinacije belih besednih in grafičnih elementov.
ZEKom-1 člen 101, 101/1, 102, 102/4, 224. ZUP člen 9, 9/3, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je ugotovilo, da toženka tožniku v postopku ni dala možnosti izjave. Toženka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z ugotovljenimi dejstvi in uspehom dokazovanja, tj. s tem, na podlagi katerih dokazov šteje za dokazana relevantna dejstva, niti ga ni seznanila s tem, da šteje in zakaj šteje, da so v Akcijski ponudbi za BRO zajeti pogoji storitev, ki so regulirani z Odločbo (oziroma Vzorčno ponudbo za BRO), ter da šteje in zakaj šteje, da tožnik z objavljenim obvestilom ni zadostil svoji obveznosti iz 9. točke izreka Odločbe. Nadalje ga ni seznanila, na podlagi katere pravne podlage bo izrekla ukrep za kršitev, kakšne vrste bo ukrep in po katerem predpisu se takšen ukrep v danih okoliščinah izreka. Vse to navaja šele v odločbi in dopolnjuje v odgovoru na tožbo.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (2013) člen 47, 71.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Razlaga, ki jo ponuja tožnica, namreč da naj bi določba 71. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič določala zgolj pogoje za širjenje kmetij na vinogradniška območja, sicer pa naj bi bila dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določbami 1.2 prvega odstavka 66. člena Odloka, glede na povedano nima podlage v Odloku. Bila pa bi tudi nelogična, saj bi za nosilce kmetijskih gospodarstev s stavbnimi zemljišči na območju vinogradniških območjih (enot urejanja prostora VIN), ki so skladno s prvim odstavkom 71. člena primerna za vinogradništvo in sadjarstvo (torej kmetijsko dejavnost), določala strožje pogoje za gradnjo kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, kot za subjekte, ki nimajo takega statusa.
ZRev-2 člen 33, 33/1, 138, 139, 140, 140/2. ZUP člen 9, 9/1.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je pri odločanju v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji, kršila drugi odstavek 140. člena ZRev-2, saj je odločala o izreku ukrepa zaradi tistih dejanj in ravnanj, ki niso zajeta v odločbi o začetku postopka. Do teh navedb se tožnik tudi ni mogel opredeliti in se o njih izjasniti, s čimer je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke iz 9. člena ZUP.
pravni interes - prava in resnična volja - evidentiranje meje
S tem, ko tožnika zatrjujeta, da se ne bi strinjala s potekom meje, kot jo je na mejni obravnavi pokazal geodet, če ne bi bila zaradi njegovih izjav prepričana, da bo prišlo tudi do zamenjave zemljišča, očitno zatrjujeta napako svoje volje. Po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN pa je to okoliščina, ki je ne moreta uveljavljati v upravnem sporu, temveč le v pravdnem postopku.
Način uveljavljanja pravic drugih strank v sicer zakonito vodenem postopku ne more biti razlog, ki bi ga lahko tožnik uspešno uveljavljal v urpavnem sporu.
Tožnika, njuna starša in stara mama so se skladno z izbiro možnosti izselitve po Londonskem memorandumu prostovoljno izselili v Italijo oziroma prostovoljno spremenili prebivališče. Na podlagi prošnje očeta tožnikov ter na tej podlagi izdane dovolilnice za izselitev, so ozemlje takratne Jugoslavije zapustili dne 15. 7. 1955, kar pomeni, da za čas od 30. 10. 1955 do 29. 10. 1958 (kar tožnika uveljavljata v zahtevku) ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.
sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški upravnega spora
Ker je bil postopek ustavljen na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, saj je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, je sodišče odločilo o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, torej po določbah ZPP.
Tožnik zahteve za vpis v vodno knjigo, ki je predmet izpodbijanega sklepa, ni bil upravičen podati. Za upravno zadevo gre namreč, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, kar v tem primeru, kot rečeno, v ZV-1 in Pravilniku o vodni knjigi, kot relevantnih področnih predpisih, ni določeno.
ZV-1 pridobitve vodne pravice na način, kot to zahteva tožnik (z neposrednim vpisom v vodno knjigo na podlagi sklicevanja na že pridobljeno vodno pravico s strani njegovih pravnih prednikov, kar dokazuje z vpisom v vodno knjigo Avstroogrske in v vodni kataster Avstroogrske iz leta 1913 ter z ostalimi listinami, predloženimi v tem postopku, med drugim s soglasjem Elektra ... za priključitev št. 539649), ne omogoča. Ali je pravna kontinuiteta v zvezi s pridobitvijo vodne pravice podana, kar zatrjuje in s prej navedenimi listinami dokazuje tožnik v tem postopku, je torej lahko zgolj stvar presoje v takšnem (posebnem) postopku pridobitve vodne pravice.
dohodnina - poklicno zavarovanje - drugi dohodki iz delovnega razmerja - odkupna vrednost - odkupna vrednost police - izplačilo odkupne vrednosti
V konkretnem primeru je sporna obdavčitev odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca poklicnega zavarovanja. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da gre za druge dohodke in ne dohodke iz delovnega razmerja. Ugodnejša obdavčitev pa je mogoča samo za dohodke iz delovnega razmerja in še to za tiste, ki se izplačajo za nazaj na podlagi sodne odločbe, sporni dohodki pa niso dohodki iz delovnega razmerja, kot jih določa 37. člen ZDoh-2. Ta kot take dohodke šteje tudi pokojnine, nadomestile in druge dohodke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z ZPIZ-2 in ZPSPID. Izplačila odkupne vrednosti so torej izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja. Povprečenje pa se v konkretnem primeru ne more uporabiti tudi zato, ker ne gre za izplačilo na podlagi sodne odločbe, sklicevanje tožeče stranke, da se je kljub temu povprečenje uporabilo v nekaterih primerih pa je pavšalno in ga ni moč preveriti.
zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec - trditveno in dokazno breme
Povračilo plačanih prispevkov lahko uveljavlja tisti delodajalec, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo, po prikrajšanih delavcih, ki dejansko opravljajo delo na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
Ni mogoče sprejeti razlage, ki jo ponuja tožnik, da pogoje za povračilo plačanih prispevkov po citirani določbi prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 izpolnjuje že s tem, da ima v problemskem območju z visoko brezposelnostjo sedež družbe.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da delavci dejansko opravljajo oziroma so opravljali delo v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
Tožena stranka svoje odločitve ni pojasnila tako, kot to od nje zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP in tožnici tudi ni bila dana možnost, da bi se, glede na podatke, ki jih je v postopku zbrala tožena stranka iz svojih evidenc in so jo vodile do zaključka, da zahtevek tožnice ni utemeljen, o tem izjavila, zato sodišče izpodbijane odločitve glede na tožničine tožbene ugovore ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
Ker je izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov vezana na plovilo, je razumljivo, da pridobi imetnik ribiškega plovila, ki ga nadomesti po določbi 8. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, novo dovoljenje za gospodarski ribolov, ki pa po vsebini pomeni ''nadaljevanje'' dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega za prejšnje ribiško plovilo.
ZZVR-1 člen 75, 80. Odločba o spremembah Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2021) člen IX, IX/1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
V konkretnem je fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, ki med drugim določa obveznost izreka prepovedi sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin, pri tem pa tega ukrepa ne more opredeliti drugače, kot je to določeno v tem podzakonskem predpisu.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Za odločitev, ali gre za zadevo, v kateri je sploh mogoče dodeliti BPP, je pravno odločilna okoliščina, ali je tožnica uspela verjetno izkazati obstoj razlogov za ugovor po ZIZ.
ZUOPPKP člen 18, 18/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - odprava posledic naravne nesreče - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - zavrženje vloge
Rok po šestem odstavku 18. člena ZUOPPKP je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. V tem roku morajo stranke uveljavljati svojo materialno pravico do dodelitve pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Ker se je ta rok iztekel 6. 3. 2018, bi morala tožnica do takrat vložiti predmetni zahtevek, česar ni storila in je zahtevek na prvostopenjski upravni organ vložila 9. 3. 2018, zato ga je prvostopenjski upravni organ kot prepoznega zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika
Nezadovoljstvo stranke (tožnice) z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni po navedbi odvetnice, ki predlaga razrešitev, ne more šteti kot razlog (za razrešitev odvetnice) na strani tožnice kot upravičenke do BPP.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 31. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 8. 2. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.