izločitev uradne osebe - inšpektor - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - kazenska ovadba
Dejstvo, da je inšpektor vložil kazensko ovadbo zoper tožnika, zaradi katere je bil tožnik že zaslišan na policiji, utemeljuje dvom v nepristranskost in objektivnost vodenja postopka inšpektorja kot uradne osebe.
Vložena kazenska ovadba inšpektorja zoper tožnika predstavlja relevantno okoliščino, zaradi katere je podan dvom v nepristranskost vodenja inšpekcijskega postopka in s tem standard videza nepristranskosti v obravnavani zadevi ni zagotovljen.
Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za postavitev oglaševalskih objektov v Mestni občini Koper (2016) člen 5, 5/1. ZUP člen 9, 154.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev - načelo zaslišanja strank
Organ je imel podlago za odločitev v stvari, saj je ugotovil vsa pravno relevantna dejstva, potrjena z izvedenimi dokazi v postopku (ogledi na kraju samem, najemna pogodba z dne 11. 11. 2016, itd), pravilno pa je tudi ocenil, da zgolj navedbe tožnika, da so bili panoji postavljeni junija 2016, brez izkazovanja teh navedb s kakršnimikoli listinskimi dokazi (organ je kot ustrezno listino za to navedel npr. delovni nalog za postavitev panojev), tega med strankama spornega dejstva (tj. o času postavitve panojev) ne potrjujejo, je lahko ocenil, da izvedba ustne obravnave ni potrebna.
Ker tožnik ni uspel izkazati postavitve panojev v juniju 2016, torej pred uveljavitvijo Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za postavitev oglaševalskih objektov v Mestni občini Koper (tj. dne 2. 7. 2016), s katerim je bil v prvem odstavku 5. člena na zavarovanem območju sprejet začasni ukrep do sprejema prostorskega akta iz 3. člena: prepoved izvajanja gradenj in postavitev vseh vrst objektov, naprav in predmetov za oglaševanje ali obveščanje, ni mogoče slediti tožbeni tezi, da ker so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, ne morejo biti predmet izreka ukrepa glede na prepovedano retroaktivnost predpisov.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-1, 20/3-2-5, 39, 39/12.
izbris poslovnih enot iz registra avto šol - pisno opozorilo - obveznost obveščanja
Le s pravočasnim in z zakonom predpisanim načinom obveščanja toženke prek spletnega mesta bi tožnik zadostil obveznosti obveščanja, ki je namenjeno nadzoru šol vožnje, tj. namen, zaradi katerega je bila toženka ustanovljena. Zgolj obveščanje, predpisano v 12. odstavku 39.člena ZVoz-1, pomeni izpolnitev obveznosti obveščanja.
denacionalizacija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - poziv za dopolnitev vloge - prepozen predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
ZUP/86 ne predpisuje izdaje posebnega sklepa v primeru nadaljevanja postopka po njegovi prekinitvi na podlagi 144. člena, temveč določa le, da se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna. Ne-odprava oziroma ne-razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka zato ne predstavlja kršitve določb postopka, kot to menijo tožniki, izostanek oprave tega procesnega dejanja, ki ga - kot povedano - zakon ne predpisuje (tj. izdaje sklepa o razveljavitvi ali odpravi sklepa o prekinitvi postopka) pa tudi ne predstavlja ovire, da postopek denacionalizacije zato ne bi mogel biti pravnomočno zaključen.
Predloga za nadaljevanje postopka ni bilo mogoče obravnavati po vsebini, torej nadaljevati s postopkom, saj za to ni bilo več pogojev, ker je bil postopek že zaključen. Ker pa je bila vsebina tega predloga, kot je pravilno ocenil že drugostopni organ, jasna in razumljiva, poziv prvostopnega organa na njegovo dopolnitev ni imela podlage v določbah ZUP. Upoštevajoč slednje, pa tudi predloga, ki je bil primarno še vedno predlog za nadaljevanju postopka, zgolj podrejeno pa predlog za obnovo postopka, ni mogoče obravnavati v smislu 68. člena ZUP, torej kot da gre za vlogo, ki je bila vložena pravočasno, le da naj bi bile pomanjkljivosti (v danem roku) kasneje odpravljene. Zato je tudi pravilno zavrženje predloga za obnovo postopka kot prepoznega. Povedano drugače: izrecnega predloga za nadaljevanje postopka ni mogoče šteti kot predloga za obnovo postopka po 1. oziroma 4. točki 260. člena ZUP in tako kot pravočasnega.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - kazenski postopek - odvetniška tarifa - preiskava
Skladno z drugo alinejo 1. točke tar. št. 9 OT odvetniku za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave zaradi kaznivega dejanja, za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, kot je to tudi v obravnavanem primeru, pripada 120 točk.
inšpekcijski postopek - status stranke - vstop v postopek - zavrženje zahteve
Ker je bil postopek izdaje izvršilne odločbe pravnomočno končan pred vložitvijo zahteve za vstop v postopek, tožnica vstopa v ta postopek ne more doseči.
ZDoh-2 člen 44, 44/2, 45. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/8.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - obrazloženost odločbe
Prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi ni pojasnil, katera je „najkrajša običajna cestna povezava“, tj. zakaj je upošteval razdaljo 44 km v eno smer in ne razdalje 75 km, kot jo je tožnik navedel v svoji napovedi za odmero akontacije dohodnine in ugovoru zoper informativni izračun. Navedba, da je preveril v spletnih aplikacijah dolžino najkrajše običajne cestne povezave in ugotovil, da ta v eno smer znaša 44 km, po presoji sodišča ne zadostuje. Zlasti ob upoštevanju, da je tožnik priglasil drugačno razdaljo med običajnim prebivališčem in mestom opravlja dela. Zanemariti tudi ne gre, da je tožnik že vse od leta 2012 uveljavljal potne stroške prevoza na delo in z dela v razdalji 150 km dnevno, ki so mu bili po neprerekanih navedbah tožbe vedno priznani v priglašeni višini.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - opcijska pogodba - nakupna opcija - nabavna vrednost kapitala - učinki pogodbe
Iz besedila notarsko overjene izjave tožnika o uveljavljanju nakupne opcije z dne 25. 10. 2011 izhaja, da z njo tožnik uveljavlja nakupno opcijo za nakup 38,70% poslovnega deleža v vrednosti 20.221,30 EUR v družbi A. od družbenika D.D.. S to opcijsko izjavo z dne 25. 10. 2011 o uveljavljanju nakupne opcije, pa je bila sklenjena glavna pogodba. Na podlagi drugega odstavka 98. člena ZDoh-2 se za nabavno vrednost kapitala šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Na podlagi predhodno navedene določbe ZDoh-2 se prvenstveno upošteva v pogodbi določena vrednost kapitala, ki pa sta jo pogodbeni stranki v danem primeru določili v višini 20.221,30 EUR. Posledično je po mnenju sodišča neutemeljen tožbeni ugovor, da je potrebno tržno vrednost kapitala ugotavljati v času realizacije opcije, saj je bila vrednost kapitala nedvoumno določena s pogodbo.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/3, 68/5, 68/6.
davek od dohodkov pravnih oseb - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - polog gotovine na bančni račun - simuliran (navidezni) pravni posel
Dejstva, ki omogočajo določitev verjetne davčne osnove, je treba ugotoviti z dokaznim standardom gotovosti, vendar pa je v tej zvezi, kolikor zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove, treba upoštevati tudi pravila o materialnem dokaznem bremenu iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Dejstva, da v letih 2015 in 2016 ni evidentiral prejete in položene gotovine, tožnik v tožbi ne prereka, s čimer ostane neosporavan temeljni očitek tožniku, namreč, da je na svoje bančne račune prejemal gotovinske pologe, brez da bi v svojih knjigah izkazoval, od koga in zakaj jih je prejel. Tožnik je v tožbi sicer ponovil stališče iz pripomb in pritožbe, da je iz programa MetaKocka, ki ga je nabavil, in predloženih listin razvidno vse v zvezi z gibanjem zalog; vendar pa s tem ni konkretizirano osporaval in zato tudi ne izpodbil ugotovitev davčnega organa, ki jih je v tej zvezi podal v izpodbijani odločbi v odgovor na tožnikove pripombe, zato sodišče tudi te ugotovitve davčnega organa smatra za neizpodbite.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - preužitek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - načelo enakosti
Ne glede na podobnosti med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku je med njima z davčnega vidika bistvena razlika glede časa prehoda lastninske pravice na nepremičnem premoženju. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se lastninska pravica na novega lastnika (preživljalca) prenese šele ob nastopu smrti preživljanca (enako velja za darilno pogodbo za primer smrti), pri pogodbi o preužitku pa se lastninska pravica na novega lastnika prenese takoj in slednji z nepremičninami lahko takoj razpolaga in jih proda. Ob omenjeni razliki med obema vrstama pogodb, je očitno, da je zakonodajalec odsvojitev po omenjenih pogodbah z davčnega vidika različno uredil. Tako je zakonodajalec za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju (enako tudi za darilno pogodbo z primer smrti) izrecno določil, da se šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala. Za odsvojitev po pogodbi o preužitku pa zakonodajalec ni izrecno določil, da bi se štela za neobdavčljivo odsvojitev kapitala. Ker torej take odsvojitve zakonodajalec ni izrecno določil kot neobdavčljivo odsvojitev, posledično to pomeni, da se taka odsvojitev (odsvojitev nepremičnin po pogodbi o preužitku) obravnava kot obdavčljiva odsvojitev.
Pri navedenih dveh pogodbah, zaradi že omenjene bistvene okoliščine (časa prehoda lastninske pravice), ne gre za pravne položaje, ki bi se morali obravnavati enako. Gre namreč za razliko, ki jo je zakonodajalec iz davčnega stališča štel za odločujočo in opravičuje različno obravnavanje. Takojšen prehod lastninske pravice na pridobitelja na podlagi pogodbe o preužitku je namreč zakonodajalec očitno štel kot razlog, zaradi katerega je navedeno pogodbo obravnaval drugače kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju in zaradi česar slednje ni določil med primere neobdavčljive odsvojitve kapitala.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vstop stranskega udeleženca v postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica stranke do izjave - kršitve določb postopka
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi drugostopni organ pred izdajo izpodbijanega akta (s katerim na podlagi pritožbe stranke z interesom je odpravil sklep prvostopnega organa o zavrnitvi zahteve stranke z interesom za vstop v postopek in odločil, da se stranki z interesom vstop v postopek dovoli), torej, pred odločitvijo o odpravi odločbe poslal pritožbo stranke z interesom v odgovor tožniku, ki je v tem inšpekcijskem postopku stranka z nasprotnim interesom. Ker pa tega ni storil, se tožnik o pritožbi stranke z interesom pred izdajo akta ni mogel z njo seznaniti in torej posledično ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega ddv - dobropis - nepriznanje popravka izstopnega ddv - dokazno breme tožnika
V zadevi je sporen tožnikov popravek izstopnega DDV po izstavljenem dobropisu, pri čemer tožniku pravica do popravka ni bila priznana zaradi obstoja nevarnosti izgube davčnih prihodkov. Tožnik je bil z dejstvi, ki jih je ugotovil prvostopenjski davčni organ in na katerih temelji očitek slabovernosti, seznanjen z zapisnikom o davčnem inšpekcijskem nadzoru in nato še z izpodbijano odločbo, v davčnem postopku na prvi in drugi stopnji pa je imel zagotovljene vse procesne pravice za sodelovanje v postopku, česar tožnik ne prereka. Posledično bi lahko tožnik ugotovljena dejstva, na katerih temelji očitek slabovernosti (da sam ni opravil storitev, ki jih je družbi A. zaračunal s svojim računom, in da dejansko predmetni račun ni bil plačan ter da tudi sam tožnik na svojem računu izkazanega DDV ni plačal niti ga ni imel namena plačati) po vsebini izpodbijal v davčnem postopku, ki je potekal pri njem; vendar tega ni storil, temveč je v tej zvezi uveljavljal le (neutemeljene) procesnopravne in materialnopravne ugovore, ki jih ponavlja tudi v svoji tožbi. Glede na to, da tožnik, neprerekano, ni v celoti in pravočasno eliminiral nevarnosti izgube proračunskih prihodkov, bi moral dokazati svojo dobrovernost, vendar pa ugotovljene slabovernosti s svojimi tožbenimi navedbami ni izpodbil.
Razlogovanje organov je napačno v tem, da je razlastitev dopustna že iz razloga, ker z OPPN na obravnavanih nepremičninah (13. člen OPPN) predvideva ureditev javnega parkirišča. Stališče, da že sam obstoj OPPN izključuje možnost drugih oblik lastnine na predmetnih parcelah, kar pomeni, da je obstoj OPPN dokaz tako abstraktne kot tudi konkretne javne koristi, je napačno.
Odlok o plakatiranju in oglaševanju v Občini Šentjur (2006) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 28. ZUP člen 9, 9/1, 214, 214/1.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev - rok za uskladitev s pravilnikom - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Toženka navaja, da rok 6 mesecev teče od uveljavitve Odloka o oglaševanju in plakatiranju v Občini Šentjur. To ne drži, saj Odlok določa, da rok teče od uveljavitve pravilnika iz 6. člena Odloka. Zaradi zmotno uporabljenega predpisa pa toženka v izpodbijani odločbi ne pojasni, kdaj je bil ta pravilnik sprejet oziroma kdaj naj bi stopil v veljavo in posledično ali se je rok, predpisan za uskladitev z novim Odlokom že iztekel. Sodišče v registrih veljavnih predpisov in niti na spletni strani toženke, na kateri objavlja občinske predpise, tega pravilnika ni našlo, zato tega, kdaj ali je bil sprejet in kdaj je stopil v veljavo, tudi ni moglo ugotoviti samo.
Izkazati je treba, da je bil poziv, v katerem organ stranko seznani z ugotovljenim dejanskim stanjem in predpisom, ki ga namerava uporabiti ter jo pozove, naj se o tem izjasni, tudi vročen. V obravnavanem primeru tako formuliranega poziva in dokazila o njegovi vročitvi tožniku v upravnem spisu ni, ampak se v njem nahaja zgolj elektronsko sporočilo, kateremu naj bi bil pripet zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Zato tožnik tudi, če bi uveljavljal nova dejstva in dokaze ne bi mogel biti prekludiran, saj ni izkazano, da mu je bila možnost izjave dana, v tožbi pa opustitvi izrecno ugovarja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - diskriminacija - nedržavni subjekt
Iz tožnikovih skopih navedb je razumeti, da je imel težave zlasti s svojim nadrejenim. V kolikor bi slednje šteli kot sklicevanje na preganjanje s strani nedržavnega subjekta, ni moč spregledati, da je tožnik na izrecno vprašanje tožene stranke obenem povedal, da dejanj diskriminacije nadrejenim ni prijavil, saj da naj takšne njegove pritožbe ne bi nihče obravnaval. Zgolj pavšalno tožnikovo zatrjevanje, da njegove pritožbe na ravnanje sodelavcev nihče ne bi obravnaval zaradi velikega števila takšnih primerov, ne zadošča. Glede na navedeno se ni moč sklicevati, da zaščite v izvorni državi ni bil deležen, saj je tam niti ni iskal.
upravni spor - dopustnost tožbe - litispendenca - zavrženje tožbe
V zadevi, ki se vodi pod opr. št. I U 5/2020 isti tožnik izpodbija isti akt istega toženca kot v zadevi I U 225/2020. Tukajšnje sodišče je tožbo v obravnavani zadevi prejelo 13. 2. 2020, ko je o isti zadevi že tekel upravni spor (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 v zvezi s 189. členom ZPP). Zato je po presoji sodišča o isti zadevi postopek že v teku, kar predstavlja oviro za ponovno vložitev tožbe in je potrebno kasnejšo tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavreči.
Sodišče ne more ugotoviti vrste pravnega varstva, ki ga tožnik v tem upravnem sporu želi, to je, ali v zvezi z odločbo z dne 22. 7. 2019 vlaga izpodbojno ali ugotovitveno tožbo, zato tožba ni sposobna za nadaljnje faze obravnave.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - izvorna država - ekonomski razlog
Tožnik ni predložil svojih osebnih dokumentov v izvirniku, čeprav je bil k temu večkrat pozvan, zaradi česar ni mogoče slediti tožnikovi navedbi o Libiji kot njegovi izvorni državi, saj o tej državi ni poznal niti najbolj osnovnih dejstev. Temeljna dolžnost prosilca je, da verodostojno predstavi razloge za mednarodno zaščito in pri tem v prvi vrsti navede resnično izvorno državo. Temu nasprotno je v postopku tožnik zavajal tako, da je dajal napačne informacije o svojem državljanstvu, zato ne izpolnjuje ne pogojev za priznanje statusa begunca niti subsidiarne zaščite.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - zavrženje tožbe - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev, pač pa ustavitev postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila. Z izpodbijanim sklepom tako ni bilo odločeno o zahtevi ali interesu tožnice kot stranske udeleženke inšpekcijskega postopka, zato ta z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.