ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6, 156, 157, 157/7. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3, 44/4.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova - odločba o prekršku - neplačana globa za prekršek - zastaranje - zastaralni rok
V upravnem sporu tožnik izvršilnih naslovov ne more izpodbijati, ker sta postala izvršljiva dne 3. 7. 2010 (sodba Okrajnega sodišča v Brežicah) oz. dne 9. 9. 2013 (sklep Carinskega urada). Prvostopenjski organ tako v postopku davčne izvršbe ni pristojen preverjati vročitve izvršilnega naslova tožniku in posledično izvršljivost le-tega, temveč ima zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (kar pomeni, da je bil tožniku vročen in je imel možnost seznanitve z njim), začne za obveznost, ki ni bila plačana v predpisanem roku, davčno izvršbo.
Izvrševanje izrečenih stroškov postopka se je začelo s sklepom o davčni izvršbi z dne 12. 1. 2011, torej pred potekom dveletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 44. člena ZP-1, ter nadaljevalo s sklepom o davčni izvršbi z dne 5. 9. 2013. Izpodbijani sklep je bil tako izdan pred potekom zastaralnih rokov za dokončanje pravočasno začete izvršbe po določbah ZDavP-2, na katere napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Relativno zastaranje pravice do izterjave pretrga oz. prekine vsako dejanje, namenjeno izterjavi, kar sklep o davčni izvršbi nedvomno je.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - davčna goljufija
Sodišče se strinja z dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV.
Drži, da je za obdavčitev z dohodnino važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, kot to navaja toženka v odgovoru na tožbo, vendar pa je v primeru, kot je obravnavani, ko so dejansko opcijski upravičenci in med njimi tožnik, zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi; to pomanjkljivost izpodbijane odločbe pa je, kot povedano, saniral že drugostopenjski organ v svoji odločbi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 4/3. ZPP-E člen 44.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - določitev vrednosti spornega predmeta
V pravdni zadevi je bil postavljen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež vsake pravdne stranke na navedeni nepremičnini do 1/2. Navedeno narekuje upoštevanje vrednosti spornega predmeta v višini, kot jo je navedel tožnik v tožbi in kot jo je sprejelo sodišče v pravdni zadevi. V pravdi je bila namreč zahtevana ugotovitev, da spada celotna nepremičnina s parc. št. 1379/1 k.o. ... v skupno premoženje, zato ni mogoče govoriti o sporu samo glede 1/2 vrednosti navedene nepremičnine.
V vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni mogoče všteti vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi, v zvezi s katero je bila sklenjena tudi sodna poravnava, saj je bila upravičenki v tej zadevi dodeljena le BPP za vložitev tožbe. Prav tako pri določitvi vrednosti spornega predmeta ni mogoče upoštevati podrejenega tožbenega zahtevka, saj se podrejeni tožbeni zahtevek v obravnavanem primeru ne nanaša na nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 44. člena ZPP in je postavljen v zvezi z zahtevkom iz nasprotne tožbe.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini - plačilo opravljenih storitev - napačna informacija
Tožnik je stranki z interesom, ker je bila v zmoti (v smislu 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ) zaradi napačne informacije pridobljene z njegove strani, dolžan sporne stroške, nastale na tej podlagi, odpisati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje - prekrškovni postopek
Tožnica je bila spoznana za odgovorno za prekršek, ne pa za krivo storitve kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja po Kazenskem zakoniku v kazenskem postopku. Zaključek organa za BPP, da tožnica zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ni upravičena do dodelitve BPP glede na izrecno določbo prve alineje 8. člena ZBPP, je tako napačen in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita ter jo je treba odpraviti.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 138, 138/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 79. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - dobava blaga - objektivne okoliščine - subjektivni element - zloraba sistema DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - navidezni račun - prikriti pravni posel
Izpodbijana odločitev je v skladu s stališčem iz sodbe Sodišča EU v zadevi Mecesek-Gabona C-273/11 z dne 6. 9. 2012, iz katere izhaja, da je člen 138(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se prodajalcu zavrne pravica do oprostitve DDV za dobavo znotraj Skupnosti, če je z objektivnimi elementi dokazano, da prodajalec ni izpolnil obveznosti dokazovanja oz. je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, ki jo je izvedel, del kupčeve davčne utaje, in ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi preprečil sodelovanje pri tej utaji.
V obravnavani zadevi gre za ustrezne objektivne okoliščine (neobičajne okoliščine v zvezi s prevozi, krajem razkladanja, neznanimi prevzemniki, odsotnost druge dokumentacije, odsotnost pogodbe s posrednikom, neizdaja fakture s strani posrednika, nezavarovanje plačila blaga, neplačilo blaga), kakršne v sodni praksi redoma kažejo na subjektivni element in ki jih tožnik samih po sebi konkretizirano ne izpodbija.
Tožbena navedba, da davčni organ ni navedel, kateri posel naj bi bil ob očitani navideznosti prikrit, je neutemeljena, saj je davčni organ v izpodbijani odločbi obrazložil, da stranke v resnici niso hotele skleniti nobenega posla, kar pomeni, da ni bil prikrit noben posel, ki bi bil lahko po določilu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 merodajen za obdavčenje.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zavezanec za plačilo - inšpekcijski zavezanec - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Organ je vezan na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča), kot je ugotovljeno v inšpekcijski odločbi (peti odstavek 157.člena ZGO-1). Zavezanci za plačilo nadomestila, kot so našteti v prvem odstavku 157.člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1.
Oseba, ki so ji bili zaradi nelegalne gradnje izrečeni inšpekcijski ukrep, je v tem statusu tudi naslovnica denarne sankcije v obliki nadomestila kot odmene zanezakonito rabo prostora.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik 15. 2. 2020 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
sklep o prekinitvi upravnega postopka - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče v skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Ne iz prošnje za mednarodno zaščito niti iz osebnega razgovora s tožnikom ne izhaja, da bi bil tožnik preganjan iz katerega koli izmed razlogov iz 26. in 27. člena ZMZ-1. Tožnik v preteklosti ni bil žrtev preganjanja, niti ni najti utemeljenega razloga, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi preganjanje ali resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ-1.
mednarodna zaščita - stiki z otroki - varovanje koristi otroka - status begunca - preganjanje - veroizpoved - prosilec iz Iraka - verodostojnost prosilca - nedržavni subjekt - subjekt preganjanja ali resne škode - zdravstveno stanje
Pravica do stikov z otroki ni ena izmed okoliščin, ki bi prosilca upravičevala do mednarodne zaščite. V postopku mednarodne zaščite se presoja le, ali je potrebno prosilcu nuditi mednarodno zaščito zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem v izvorni državi ali zaradi obstoja utemeljenega razloga, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Okoliščine, na katere se tožnik sklicuje (pravica do stikov z otroki, ki je ne bo mogel izvrševati v primeru, da bo zaradi zavrnjene prošnje vrnjen v Irak), so sicer lahko pomembne v drugih postopkih (npr. združitev družine po Zakonu o tujcih), ne morejo pa bistveno vplivati na presojo razlogov za mednarodno zaščito po ZMZ-1.
Zdravstveno stanje tožnika samo po sebi je lahko pomembna okoliščina v drugih postopkih, za samo presojo upravičenosti do mednarodne zaščite pa ne more biti relevantno.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v torek, 19. 11. 2019. Tožnik je tožbo vložil 21. 11. 2019 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslal tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, iz katere izhaja, da v njej izrečena prepoved učinkuje do pridobitve ustreznega dovoljenja (in izpolnjevanja pogojev za samostojno izvajanje zdravilske dejavnosti), ki pa ga je tožnik že pridobil, izrečena prepoved po presoji sodišča zanj ne more več učinkovati. Tožnik pa si z odpravo navedene odločbe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato v obravnavni zadevi, ko je tožnik že pridobil ustrezno dovoljenje, do pridobitve katerega mu je bila izrečena prepoved opravljanja dejavnosti, morebitna odprava izpodbijanega akta tožnikovega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala.
Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje tudi razlog za zavrženje tožnikove zahteve za izdajo začasne odredbe. Obstoj vložene tožbe je namreč procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz določbe 32. člena ZUS-1.
ZV-1 člen 108, 108/1, 118, 125, 125/1, 125/1-12, 136.
vodno dovoljenje - vodna pravica - oskrba z vodo - posebna raba
Tožnica v tožbi ne ugovarja pravilnosti inšpektoričinih ugotovitev o porabi vode glede na povprečnega posameznika, o številu dnevno prisotnih oseb na tožničinem objektu ter o dejanski porabi pitne vode na tožničinem nadzorovanem objektu v nadzorovanem obdobju. Iz teh v izpodbijani odločbi ustrezno kvanitficiranih podatkov (mesečna splošna poraba glede na število prisotnih oseb znaša cca 15 m3, dejanska poraba pa npr. v najmanj izdatnem mesecu decembru 515 m3) tako očitno izhaja, da gre v obravnavani zadevi za posebno rabo vode. Za tako rabo vode pa je skladno s prvim odstavkom 108. člena v zvezi s prvim odstavkom 125. členom ZV-1 treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti uspešen v tem postopku odobritve pravnega posla, saj kot nekdo, ki ni kmet in ni lastnik zaščitene kmetije, niti ne izpolnjuje drugih pogojev iz 18. člena ZKZ, ne pride v poštev za nakup kmetijskega zemljišča, ki je del zaščitene kmetije in ima boniteto, višjo od 40.
ZVO-1 člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51a, 51a/1. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) točka F.7.1.. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3, 2/1-4.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - poseg v okolje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - razpisni pogoj - presoja vpliva na okolje
Gozdna prometnica in še manj gozdna vlaka ni sinonim za cesto, kot ta dva pojma v izpodbijani odločbi neutemeljeno enači toženka. Bistveno za cesto je to, da je namenjena prometu. Gozdna vlaka pa je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi.
Ureditev RS ni v nasprotju z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, zadnjič spremenjene z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in sveta, njena neposredna uporaba pa v tem primeru ni mogoča.
V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - objekt za obveščanje in oglaševanje
Tožnik ne more uspeti z očitkom, da mu je z zahtevo, da pridobi soglasje za postavitev reklamnih panojev, naložena obveznost, ki je sam ne more izpolniti. Ta obveznost mu je naložena z izvršljivo inšpekcijsko odločbo z dne 14. 6. 2017, ki skladno z določbo prvega odstavka 292. člena ZUP ni predmet preizkusa s pravnimi sredstvi zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Poleg tega pa se prisilni izvršbi tako naložene obveznosti iz inšpekcijskega ukrepa tožnik lahko vedno izogne s tem, da odstrani reklamni pano, za katerega nima ustreznega soglasja.