nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.
odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe - ugovor tretjega
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14.4.2005 (Ur.l. RS št. 46/05) morajo sodišča pri odločanju o predlogu tretjih za odlog izvršbe poleg verjetnega nastanka škode upoštevati še kriterij verjetnosti obstoja zatrjevane pravice, kar pomeni, da je potrebno tehtanje tako teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo, kot tudi verjetnosti obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo in sicer tako, da ob zelo visoki stopnji izkaza pravice, ki preprečuje izvršbo, uporabi ustrezno milejšo presojo drugega odložitvenega pogoja, torej nastanka škodljivih posledic. Če pa tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, za ugoditev predlogu za odlog zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obsoja pravice, ki preprečuje izvršbo (I. odstavek 64. člena ZIZ).
ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.
Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.
ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
grajanje napak - razdrtje pogodbe
Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.
Določilo 80. člena ZIZ, ki je uporabno tudi za predmetni primer, ko gre za vprašanje upravičenosti pridržne pravice na tožnikovem orodju, je izjema od pravila, da je vse tožnikovo premoženje podvrženo izvršbi in je torej lahko praviloma vse premoženje tudi predmet pridržne pravice. Izjeme pa je treba ozko tolmačiti.
Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.
V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.