• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 18
  • >
  • >>
  • 161.
    VSC sklep Cp 1688/2005
    17.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01147
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 43, 43/1, 34, 34/3, 38, 38/5, 43, 43/1.
    izvršilni stroški - sredstvo in predmet izvršbe
    Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.

     
  • 162.
    VSK sodba I Cpg 163/2005
    17.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01389
    ZGD člen 451, 451/1, 451/3, 451, 451/1, 451/3.
    družbena pogodba - izpodbojnost sklepov skupščine - ničnost - povečanje osnovnega kapitala
    Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.

     
  • 163.
    VSK sklep II Cpg 105/2005
    17.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSK01619
    ZST člen 32a, 32a/3, 32a, 32a/3.
    umik predloga - sodna taksa
    Glede na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati 3. odst. 32.a čl. ZST, ki določa, da je v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, dolžna stranka za vlogo plačati četrtino takse.

     
  • 164.
    VSK sklep I Cpg 239/2005
    17.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK02331
    ZFPPod člen 30, 30/2-3, 31, 31/3, 30, 30/2-3, 31, 31/3.
    postopek izbrisa - stečajni postopek
    Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem. Le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris, lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.

     
  • 165.
    VSK sklep I Cpg 264/2005
    17.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01364
    ZPPSL člen 71, 137, 137/8, 71, 137, 137/8.
    prisilna poravnava - prijava terjatve
    Po 1. odst. 137. člena ZPPSL, ki po 71. členu velja tudi v postopku prisilne poravnave, morajo upniki prijaviti svoje terjatve v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Po 8. odst. 137. člena ZPPSL predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku tega roka.

     
  • 166.
    VDS sodba Pdp 475/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03409
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - letni dopust
    Če delodajalec delavcu v času koriščena letnega dopusta na domači

    naslov sporoči, da mora prekiniti s koriščenjem letnega dopusta,

    čeprav ve, da se delavec ne nahaja doma, ampak je v tujini,

    delavcu ni mogoče očitati, da je v času po pozivu neupravičeno

    izostal z dela. Zato ni podan razlog za izredno odpoved PZ po 2.

    alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Če PZ ne vsebuje določbe o številu dni letnega dopusta, niti

    tožena stranka o tem ne predloži drugega dokaza o tem, ne

    more le s plačilnimi listami dokazovati, da je delavec z

    dela ostal neupravičeno, ker mu po izrabi tega dopusta ni

    ostalo dovolj letnega dopusta za čas kolektivnega dopusta.

     
  • 167.
    VDS sodba in sklep Pdp 1778/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03335
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97.
    odpoved delovnega razmerja - sistemizacija delovnih mest - kriteriji za določitev presežnih delavcev - določen čas
    Spremeba sistemizacije ni pogoj za zakonitost redne odpovedi PZ

    iz poslovega razloga. Če delodajalec ugotovi zmanjšanje potreb po

    številu izvajalcev na posameznem delovnem mestu, mu sistemizacije

    ni potrebno spreminjati vsakokrat, ko se taka situacija pojavi.

    Če se je v sistemizaciji število izvajalcev na delovnem mestu

    varilec težke posode zmanjšalo le za enega delavca, v resnici pa

    je odpoved PZ iz poslovnega razloga podana dvema delavkama,

    odpoved ni nezakonita.

    Če delodajalec PZ iz poslovnega razloga redno odpove le enemu

    delavcu, ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev delavca,

    kateremu bo odpovedana PZ. Če delodajalec pri določitvi delavca,

    kateremu bo odpovedal PZ uporabi svoje kriterije (v tem primeru

    starost delavk), to ni nezakonito.

    Če delodajalec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga za

    določen čas zaposli delavca na delovnem mestu, ki bi lahko

    bilo ponujeno tožnici, to ni nezakonito, saj ni izkazano, da

    bi bilo pri deladojalcu to delo stalno potrebno. Delodajalec

    mora pred odpovedjo delavcu drugo ustrezno delo ponuditi le

    v primeru, če na takem delovnem mestu potrebuje dodatnega

    delavca za nedoločen čas za polni delovni čas.

     
  • 168.
    VSK sodba I Cpg 191/2005
    17.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01390
    ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
    grajanje napak - razdrtje pogodbe
    Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.

     
  • 169.
    VDS sklep Pdp 993/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03357
    ZDR člen 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2, 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor - bolezen delavca
    Bolniški stalež ni vedno opravičljiv razlog za to, da se delavec

    ne odzove vabilu na zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR). Čeprav

    pisna obdolžitev delavca in vabilo na zagovor lahko predstavljata

    psihični stres in razlog za nastop bolniškega staleža, je

    potrebno glede na okoliščine primera ugotoviti, ali je bil ta

    stres tako intenziven, da je delavcu onemogočil zagovor.

    Rok za podajo odpovedi PZ v primeru, da ima dejanje vse znake

    kaznivega dejanja (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za kršitev

    in za storilca, ves čas, ko je možen kazenski pregon),

    predstavlja skrajni rok za odpoved PZ. Ta rok ne izključuje

    obveznosti delodajalca, da poda izredno odpoved v 15-ih dneh,

    odkar je izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja in za storilca.

     
  • 170.
    VSC sklep Cp 957/2004
    17.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01148
    ZZK člen 5, 5. ZIZ člen 64, 65, 64, 65.
    nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
    Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

     
  • 171.
    VDS sklep Pdp 969/2005
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03348
    ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 343/3, 343, 343/1, 343/2, 343/3. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    pritožbeni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe
    1. V 30. členu ZDSS-1 je urejen pritožbeni postopek, ki se začne

    na pobudo stranke, ki je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča

    prve stopnje. Odločanje sodišča druge stopnje je odločanje o

    pritožbi te stranke. Novost, ki jo prinaša citirana določba

    ZDSS-1 v procesnem smislu, je možnost pritožbe zoper sklep

    sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje

    in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Pritožba zoper sodbo sodišča

    prve stopnje in pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje sta

    celota. Pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča predstavlja le

    nadaljevanje že sproženega "pritožbenega postopka", v katerem se

    odloča o pritožbi zoper sodbo - pritožba zoper sklep sodišča

    druge stopnje je zato lahko le nadaljevanje in izpeljava pritožbe

    zoper sodbo, kar pomeni, da jo lahko vloži le stranka, ki se je

    pritožila zoper sodbo, medtem ko pritožba stranke, ki se ni

    pritožila, ni dovoljena.

    2. Pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve

    sodišču prve stopnje v novo sojenje je pravno sredstvo, s katerim

    lahko stranka, ki je vložila pritožbo zoper sodbo, zahteeva

    preizkus pravilne uporabe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1, to je,

    ali je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da nepravilnosti

    ni mogoče popraviti z ponovljeno ali dopolnjeno izvedbo dokaza na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ni mogoče

    uveljavljati drugih pritožbenih razlogov, zlasti pa ni namen te

    pritožbe preizkus pravilnosti pravnih stališč pritožbenega

    sodišča na Vrhovnem sodišču RS.

     
  • 172.
    VSK sodba I Cpg 365/2004
    17.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK02276
    ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
    trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
    Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.

    Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.

     
  • 173.
    VSL sklep I Cpg 902/05
    17.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07440
    ZGD člen 293, 294, 293, 294.
    pravica do obveščenosti delničarja
    V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.

     
  • 174.
    VSL sklep III Cp 4991/2005
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50797
    ZIZ člen 229, 229.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - opustitev - ponovno motenje posesti
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga

    zatrjujeta upnika v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne

    predstavlja takšnega ponovnega motenja, ki se bistveno razlikuje od

    prejšnjega motenja - to je motenje prehoda preko grabna struge reke

    B. Upnika zahtevata s predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo

    položila na zemljišče in jo je dolžnik odnesel neznano kam in

    brisanje Andrejevega križa na plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje

    je pravilno zaključilo, da niti odvzem palete niti risanje Andrejeve

    ga križa na ploh ne predstavlja motenja prehoda preko grabna struge

    reke B, saj upnikoma s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B.

    Zatrjevano motenje upnikov po obsegu presega motenje po predloženem

    izvršilnem naslovu, s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno

    pravno varstvo posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja

    izvršilni naslov.

     
  • 175.
    VSL sodba II Cp 1717/2005
    16.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50993
    ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1.
    odškodnina za strah
    Odškodnina za strah se prizna, če je strah dosegel določeno večjo

    stopnjo intenzivnosti in je tudi dalj časa trajal.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cp 2105/2004
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50616
    ZIZ člen 59, 60, 215, 59, 60, 215.
    nedopustnost izvršbe - nenadomestljiva škoda
    Zakon predpisuje napotitev na pravdo z zahtevkom za nedopustnost

    izvršbe le v primerih, ko se ugovor nanaša na samo terjatev, bodisi

    da je ta prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po

    izvršljivosti odločbe ali je ta zastarala, ali je bila izpolnitev

    obveznosti odložena za čas, ki še ni iztekel. Ocena vrednosti stvari

    po določilu 215. člena ZIZ oziroma spor o pravilnosti te cenitve ne

    more predstavljati razloga za napotitev na pravdo zaradi

    nedopustnosti izvršbe.

     
  • 177.
    VSL sklep III Cp 2253/2005
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49778
    ZIP člen 251c, 251c. ZIZ člen 44, 44.
    zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank
    Upnik bi moral v svojem predlogu jasno zatrjevati in izkazati, da

    predstavljata zneska 9,061.267,11 SIT in 14,742.246,98 SIT modaliteti

    izpolnitve tiste terjatve, ki je navedena in opredeljena v izvršilnem

    naslovu oziroma omenjenem sporazumu. Brez upnikovih trditev o

    navedenih dejstvih sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da jih ni

    presojalo, saj tudi iz samega sporazuma oziroma notarskega zapisa

    oziroma iz izvršilnih naslovov ne izhajajo.

     
  • 178.
    VSL sklep III Cp 2306/2005
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL49779
    ZST tarifna številka 3, 3/2, 2, 2/3.
    taksa za pritožbo - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Upnik je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o

    ugovoru zoper sklep o izvršbi. Upnik je zato dolžan plačati takso za

    svojo pritožbo.

     
  • 179.
    VSL sklep II Cp 1909/2004
    16.11.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50287
    ZOR člen 900, 907, 908, 900, 907, 908.
    prijavna dolžnost - kršitev - vzročna zveza
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso bile vzrok kasnejše smrti oziroma niso imele nikakršnega vpliva na nastop zavarovalnega primera. Zavarovalnica ne more odkloniti izplačila zavarovalne vsote, če okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso imele vpliva na nastop zavarovalnega primera.

     
  • 180.
    VSL sodba I Cp 1908/2004
    16.11.2005
    statusno pravo - lovstvo
    VSL51203
    ZVGLD člen 98, 98. ZDen člen 5, 5. URS člen 42, 42.
    pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - sodno varstvo
    Če je lovska družina zavrnila sprejem novega člana z obrazložitvijo,

    da je že član druge lovske družine, pri tem pa postopala v skladu s

    4. odstavkom 98. člena ZVGLD, ni ravnala protipravno.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 18
  • >
  • >>