Tožnik je nedvomno izročil vtoževane zneske tožencu, vendar z izročitvijo teh zneskov ni prišlo do premika premoženja s tožnika na toženca brez pravne podlage, ampak zato, da se kupi ladja, kar je bilo tudi storjeno.
Komisija tožeče stranke je ugotovila, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, za kar je bila izdana odločba. Ali je ta komisija funkcionalno zemljišče pravilno opredelila ali ne, pa ni predmet tega pravdnega postopka, kajti kot tako je funkcionalno zemljišče označila in kot tako je bilo predmet pravnega prometa brez javnega razpisa.
odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe - ugovor tretjega
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14.4.2005 (Ur.l. RS št. 46/05) morajo sodišča pri odločanju o predlogu tretjih za odlog izvršbe poleg verjetnega nastanka škode upoštevati še kriterij verjetnosti obstoja zatrjevane pravice, kar pomeni, da je potrebno tehtanje tako teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo, kot tudi verjetnosti obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo in sicer tako, da ob zelo visoki stopnji izkaza pravice, ki preprečuje izvršbo, uporabi ustrezno milejšo presojo drugega odložitvenega pogoja, torej nastanka škodljivih posledic. Če pa tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, za ugoditev predlogu za odlog zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obsoja pravice, ki preprečuje izvršbo (I. odstavek 64. člena ZIZ).
nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
grajanje napak - razdrtje pogodbe
Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati 3. odst. 32.a čl. ZST, ki določa, da je v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, dolžna stranka za vlogo plačati četrtino takse.
V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.