začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nujnost ukrepa
Začasne odredbe kot sredstvo zavarovanja so izjemni ukrepi, ki jih lahko izda sodišče le ob pogojih, ki jih predvideva zakon in je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Zato - še posebej pa pri vprašanjih, ki se tičejo razmerij do otrok - mora sodišče skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je vprašanje vzgoje in varstva nujno urejati že z začasno odredbo. Začasna odredba mora tudi v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom. Navedeno izhodišče pa kaže, da za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev žejo ostati v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev.
premoženjska škoda - zamuda - stroški za tujo pomoč
Veljavna zakonska ureditev zamudnih obresti je torej omogočila spremembo sodne prakse, tako da se v skladu s citirano določbo drugega odstavka 299. člena OZ zamudne obresti priznajo od nastanka zamude dalje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje po obrestni meri v višini razlike med predpisano obrestno mero in temeljno obrestno mero, ki je zdaj po 2. členu ZPOMZO-A 13,5 odstotka. Tožnik je trdil, da je toženi zavarovalnici zahtevek za plačilo odškodnine z vso potrebno dokumentacijo poslal štirinajst dni pred 13.12.2002 in je zato toženka od 13.12.2002 dalje v zamudi. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da to drži, bo moralo tožniku priznati zakonske zamudne obresti v skladu s citiranimi predpisi tako od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo kot tudi od zneska že plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od zamude do plačila. Izguba dnevnic ne more predstavljati izgubljenega zaslužka, razen če bi tožnik dokazal, da so prejete dnevnice dejansko presegale njegove stroške in je del dnevnic dejansko predstavljal čisti zaslužek, ki pa ga je zaradi bolezni izgubil. Ni res, da tožnik nima pravice do povrnitve odškodnine zaradi stroškov za tujo nego in pomoč, če so mu pomoč nudili svojci in prijatelji. Tožnik je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za tujo nego in pomoč ne glede na to, kdo mu jo nudi. Oškodovancu gredo stroški zdraviliškega zdravljenja le, če je bilo to res potrebno in ne le koristno.
Glede na to, da je bilo zaprosilo dano tuji državi, je ta vročala vabili po njenih predpisih in ne po določbah našega ZKP, kot zmotno meni pritožnik. Zato je bilo glede na sporočilo Republike Italije, da je bila vročitev v obeh primerih opravljena, šteti, da je tudi priča bila vabljena pravilno.
Dolžnica utemeljeno opozarja na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom in sicer, da obresti nimajo podlage v izvršilnem naslovu. Zamudne obresti so res objektivna posledica zamude, vendar to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova, saj mora biti v vsakem primeru terjatev za zakonske zamudne obresti ugotovljene v izvršilnem naslovu. Datum zapadlosti terjatve v dokončno plačilo še ne pomeni, da upniku pripadajo tudi zamudne obresti, če v izvršilnem naslovu niso določene.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V posamezni situaciji je potrebno presoditi, ali je vzpostavitev prejšnjega posestnega sploh možna, oziroma povedano drugače, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev vzpostavitve prejšnjega stanja.
Tožeča stranka, ki je sklenila pogodbo z banko kot zavarovalnica, je s tem sklenila pogodbo, kjer je zavarovani rizik nevračilo kredita. Posledice subrogacije nastopijo z izpolnitvijo, terjatev preide na izpolnitelja po zakonu, in posebnega pravnega posla (npr. cesija) upniku in izpolnitelju ni treba skleniti. Tožeča stranka zato lahko to, kar je plačala banki, terja od posojilojemalca, prve toženke, toda le v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.
Komisija tožeče stranke je ugotovila, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, za kar je bila izdana odločba. Ali je ta komisija funkcionalno zemljišče pravilno opredelila ali ne, pa ni predmet tega pravdnega postopka, kajti kot tako je funkcionalno zemljišče označila in kot tako je bilo predmet pravnega prometa brez javnega razpisa.
1.Sodišče prve stopnje ni v celoti sprejelo mnenja izvedenca, ker je na podlagi zaslišanja tožnice glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin ugotovilo nekoliko drugačno dejansko stanje, kar je tudi prepričljivo obrazložilo in se z ugotovitvami strinja tudi pritožbeno sodišče. Tudi ni podana relativna bistvena kršitev postopka, ki jo zatrjuje toženec in sicer kršitev razpravnega načela iz 7.čl. ZPP, saj je sodišče ugotovilo, da je imela tožnica lažje bolečine v okviru njenih trditev, da so pri njej obstajale samo hujše bolečine.
2.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi znižanja življenjskih aktivnosti, saj je začasno zmanjšanje tožničinih življenjskih aktivnosti sodišče obravnavalo in priznalo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti zaradi zdravljenja. Pravilno je ugotovilo, da je bilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti zgolj začasne narave in da se lahko odškodnina prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjskih aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - uveljavitev spz
Določba 269. čl. SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestovanje teklo še po uveljavitvi SPZ.
O dovolitvi zaznambe izvršbe odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo in se v pravilnost tega sklepa ne sme spuščati.
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je določena najstrožja oblika obličnosti in sicer je pogodba veljavna, če je sestavljena v pismeni obliki in overjena po sodniku (117.čl. ZD), oziroma sestavljena v obliki notarskega zapisa (1.odst. 47.čl. Zakona o notariatu). Zaradi stroge obličnosti pa teorija realizacije pri teh pogodbah ne pride v poštev.
Tudi za zaključek o obstoju verjetnosti terjatve je potrebno, da upnik (tožnik) navede konkretna dejstva in trditve, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana.
Prehodna določba 269.čl. SPZ se namreč nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ.
Na območju bivše cone B STO glede nacionalizacije nepremičnin tujih državljanov je bilo odločilno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakona in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, to pa je bilo na dan 8.10.1972.