ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. ZPP člen 152, 249, 249/1, 249/2, 152, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 46, 47.
predujem - ocenitev stvari
Ocena sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom določilo predujem v višini 90.000,00 SIT, je realna in v skladu z materialnim pravom, saj je pri določitvi višine predujma potrebno upoštevati. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilci, ki v Tarifi za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela določa točkovne postavke za posamezno opravilo izvedenca oz. cenilca.
V skladu z II. odstavkom 242. člena ZPP je izvedenec upravičen le do pravočasno priglašenih stroškov v višini 4.400,00 SIT.
Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.
Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.
V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 155, 155/1, 155/2, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je izvedenec upravičen le do 100 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v skladu s 1. odstavkom 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter do 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena navedenega pravilnika. Izvedenec je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedel, da je moral pridobiti in proučiti obsežno dodatno dokumentacijo in da je opravil zahtevno izvedensko mnenje, tega pa ni konkretiziral in izkazal, sodišče druge stopnje pa takšnih posplošenih zatrjevanj ne more upoštevati.
Pravilno je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo določilo 31. člena ZKZ, po katerem se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če jo nobena od strank ne odpove najmanj šest mesecev pred iztekom pogodbe. Ni namreč mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da je treba v predmetnem primeru uporabiti določbe ZOR o zakupu, saj ima o zakupu kmetijskih zemljišč ZKZ specialne določbe. Po izrecnem določilu 568. člena ZOR pa se določbe poglavja ZOR o zakupu ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi, prav zato pa v konkretnem primeru gre, ko gre za zakup kmetijskih zemljišč, ki je urejen v specialnem predpisu ZKZ.
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.
izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - preklic rubeža
Če izvršitelj brez upnikovega predloga razpiše ponovni rubež in ga nato na upnikovo zahtevo prekliče, ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z razpisom tega (ponovnega) rubeža.