začasna odredba - regulacijska začasna odredba - osebnostne pravice - nepravdni postopek - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Pomen začasnih odredb je lahko tudi v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem oziroma nenadomestljivo škodo - torej v začasni ureditvi pravnega razmerja do izdaje pravnomočne odločbe (ureditvene ali regulacijske začasne odredbe). Ker pa te začasne odredbe niso namenjene omogočanju izvršbe, se uporabljajo tudi v primerih, ko izvršba sploh ne pride v poštev.
Ukrep prisilnega pridržanja bolnika v psihiatrični bolnišnici je logično povezan z zdravljenjem. To zdravljenje je namenjeno odpravi vzrokov, ki so narekovali izrek tega ukrepa. Vendar to ne pomeni neomejenega pooblastila za izvajanje kakršnihkoli ukrepov zdravljenja brez ustreznega nadzora. Osebi z duševno motnjo se sme brez njene privolitve opraviti poseg z namenom zdravljenja te motnje le, kadar bi opustitev takšnega zdravljenja verjetno znatno škodovala njenemu zdravju.
Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 15, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154.
stroški ugovornega postopka
Pravna podlaga odločitve o stroških ugovornega postopka ni 6.odst. 38.čl. ZIZ temveč določilo 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.
ZZZDR člen 106a, 106a/1, 106a/4, 106a, 106a/1, 106a/4. ZPP člen 409, 409/3, 409, 409/3.
stiki otroka s staršem - aktivna legitimacija
Po 4.odst. 106.a čl. ZZZDR predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz 1.odst. tega člena ali center za socialno delo (CSD).
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina
Poškodbe so povzročile zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti in posledično temu duševne bolečine, ki jih tožnik trpi in ki se nanašajo predvsem na vlaganje povečanih naporov za dosego istega cilja kot prej.
Zgrešeno je materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je rešitev spora odvisna od predhodnega vprašanja poteka meje po predpisih, ki urejajo določitev meje po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče namreč v sodnih postopkih v zvezi z varstvom lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.