Za procesno dejanje s katerim sodnik dediča povabi naj prevzame postopke zadošča, da sodišče to stori v obliki dopisa, zoper katerega pa ni pravnega sredstva.
delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
Če tožeča stranka do dneva naroka ni dobila izrecnega odgovora sodišča prve stopnje, da je narok preložen, ne more šteti, da je narok preložen in da ji na narok ni treba pristopiti, ampak nasprotno, da bo narok opravljen.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - manjkajoča oblika
Z zapisom v 6. členu pogodbe, da "sam odkup terjatev ali sam odkup poslovnega deleža ni mogoč" sta pogodbeni stranki sporazumno izključili možnost delne izpolnitve.
Iz tega sledi, da bi bila v primeru, če bi bila na primer pogodba, v tistem delu, kjer je govora o odsvojitvi poslovnega deleža, sicer sklenjena v pravilni obliki in iz razlogov na strani kupca (ob fiksno določenem dnevu zapadlosti), kupnina plačana samo za poslovni delež, pogodba razdrta v celoti, torej tudi v tistem delu, ki se nanaša na odkup terjatev.
Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.
Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).