ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
(Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).
ugovor zoper del sklepa, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo
Dejansko je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo; v takem primeru pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.
delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.