• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>
  • 221.
    VDS sodba Pdp 1280/2005
    11.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03375
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo - odsotnost z naroka - sklepčnost tožbe
    Če se tožena stranka ne udeleži poravnalnega naroka oz. prvega

    naroka za glavno obravnavo, če je bila pravilno vabjena in

    svojega izostanka ni opravičila, sodišče izda zamudno sodbo, saj

    se v tem primeru šteje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo,

    čeprav je pisni odgovor na tožbo posredovala sodišču (1. odstavek

    28. člena ZDSS-1). Novi ZDSS-1 na ta način sankcionira

    neupravičeno odsotnost tožene stranke s poravnalnega naroka oz.

    prvega naroka za glavno obravnavo, saj se pravočasen in

    obrazložen odgovor na tožbo upošteva le, če se tožena stranka

    udeleži poravnalnega naroka oz. naroka za glavno obravnavo. Če

    gre za primer iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, sodišče pri

    presoji sklepčnosti tožbe ne sme upoštevati odgovora na tožbo, za

    katerega se šteje, da ni bil vložen, niti ne listin, ki so

    odgovoru priložene.

     
  • 222.
    VDS sklep Pdp 779/2004
    11.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03355
    ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/1, 120, 120/2, 339, 339/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
    Razpis naroka za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje je

    obvezen, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno

    znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga

    (2. odstavek 120. člena ZPP). S tem, ko sodišče ni razpisalo

    naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je o predlogu odločilo

    na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi o tem toženo

    stranko seznanilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje zaradi

    tožnikove bolezni, je storilo bistveno kršitev določb postopka po

    1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in

    zakonitost sodbe.

     
  • 223.
    VDS sklep Pdp 1089/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03361
    ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
    umik tožbe - zamuda naroka
    Ker tožeča stranka ni pristopila na poravnalni narok in prvi

    narok na glavno obravnavo, je sodišče pravilno štelo, da je tožbo

    umaknila. Sklicevanje tožeče stranke, da 15 minuta zamuda pri

    pristopu na narok še opravičljiva, sploh v delovnih sporih, ko

    gre za presojo zakonitosti odpovedi PZ, ni odločilno. Zamuda pri

    pristopu na narok je nastala izključno v sferi tožeče stranke,

    zato ta sama nosi posledice zamude.

     
  • 224.
    VSK sklep II Cpg 121/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01620
    ZIZ člen 62, 62/5, 62, 62/5.
    neutemeljen ugovor - terjatev v tuji valuti - menjava - verodostojna listina
    Ni mogoče pritrditi stališču dolžnika, da v primeru, ko se terjatev glasi v tuji valuti, v konkretnem primeru v eurih, upnik pred sodiščem v Republiki Sloveniji nima pravice konvertirati te terjatve v tolarje, saj je pred domačim sodiščem zmeraj mogoče zahtevati denarno terjatev v tolarjih, tudi če se sicer izvirna terjatev glasi na tujo valuto. Od časa, ko je taka terjatev iz tuje valute v domačo valuto konvertirana, pa seveda gredo upniku tudi zamudne obresti.

     
  • 225.
    VSL sodba I Cpg 499/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07442
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
    pobotni ugovor
    Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.

     
  • 226.
    VDS sodba Pdp 1412/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03344
    ZDR člen 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2, 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - odpoved - vinjenost na delu
    Razlog za podajo izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR je podan, saj imel tožnik, zaposlen ne delovnem

    mestu nadzornika centralnega ogrevanja za stanovanjske bloke, v

    delovnem času v krvi več kot 2. promila alkohola. Ker bi delo v

    alkoholiziranem stanju lahko pomenilo veliko nevarnost za ljudi

    in premoženje, delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do

    izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

    Delodajalec je alkoholiziranost tožnika ugotovil prek

    alkotesta, ki ga je izvedla oseba, ki je imela za to

    opravljen strokovni izpit. Tožnikovo stanje bi lahko

    ugotovila npr. tudi z drugimi dokazi (izpoved prič). Vendar

    pa delodajalec nima pooblastila za odvzem telesnih tekočin

    delavcu (kot npr. odvzem krvi po Zakonu o cestnem prometu),

    zato dejstvo, da alkoholiziranosti tožnika ni ugotavljal z

    analizo krvi, ne pomeni, da je podana izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 227.
    VDS sodba Pdp 1151/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03352
    ZPP člen 318, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
    prenehanje delovnega razmerja - zamudna sodba
    1. Če tožena stranka v sporu o prenehanju delovnega razmerja ne

    odgovori na tožbo v 15-dneh v skladu z 2. odstavkom 41. člena

    ZDSS-1, ampak kasneje, sodišče takega odgovora na tožbo ne sme

    zavreči, saj za tak sklep ni podlage v ZPP.

    2. Kljub dikciji 3. odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da se

    opravi poravnalni narok oz. če ni poravnalnega naroka, prvi narok

    za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora

    na tožbo oz. od izteka roka za odgovor na tožbo, sodišče v

    primeru, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ni dolžno

    razpisati poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo,

    ampak izda zamudno sodbo, če so podani pogoji iz 318. člena ZPP.

     
  • 228.
    VDS sodba Pdp 1510/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03362
    ZDR člen 31, 32, 33, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 31, 32, 33, 35, 110, 110/1, 111, 111/1.
    naklep - odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Ker v 1. odst. 111. čl. ZDR ni definirano, kaj je kršitev

    pogodbene ali druge obveznosti, je potrebno izhajati iz pogodbene

    narave delovnega razmerja in iz obveznosti, ki jih ima delavec v

    delovnem razmerju. Obveznosti so lahko določene v pogodbi o

    zaposlitvi ali pa izhajajo iz drugih pravnih virov, npr. iz ZDR

    (7. poglavje). Tožnica, ki je delala na delovnem mestu čuvaja

    objektov in naprav, je kršila obveznosti po ZDR s tem, ko so bile

    zaradi vinjenosti zmanjšane njene psihomotorične sposobnosti,

    zaradi česar ji tudi ni bilo mogoče zagotoviti varnosti, v izogib

    nastanku materialne ali moralne škode pa tožena stranka tudi ni

    mogla dopuščati njene prisotnosti na delu v vinjenem stanju.

     
  • 229.
    VSL sklep III Cpg 153/2005
    10.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05738
    ZPPSL člen 131, 131/1, 131/5, 131, 131/1, 131/5.
    ločitvena pravica
    Iz posebne stečajne mase se ne poplačajo zamudne obresti dospele po

    začetku stečajnega postopka, ker ločitvena pravica glede teh zamudnih

    obresti z dnem začetka stečajnega postopka preneha.

     
  • 230.
    VDS sklep Psp 731/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03657
    ZDSS člen 30, 31, 30, 31. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 274, 274/1, 111, 111/2, 111/4, 112, 274, 274/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2, 252, 252/2.
    rok - rok za vložitev tožbe - odločba ZPIZ
    Zmotno je stališče, da se v 30-dnevni rok za vložitev tožbe po 2.

    odstavku 252. člena ZPIZ-1 ne vštevajo vmesne sobote in nedelje.

    Skladno s 111. čl. ZPP se sobota, nedelja, praznik ali drug dela

    prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, ne všteva v rok samo v

    primeru, da je tak dan zadnji dan roka.

     
  • 231.
    VSK sodba I Cpg 326/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01883
    ZPP člen 337, 337.
    pritožbena novota
    Trditve o "oderuških" obrestih, ki jih toženi stranki

    uveljavljata šele v pritožbi, so nedopustne pritožbene

    novote po 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku

    (ZPP), saj hkrati ne navajata, da jih brez svoje krivde

    nista mogli uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

     
  • 232.
    VSK sklep I Cpg 107/2005
    10.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01618
    ZOR člen 155, 155.
    temelj odškodninske odgovornosti
    V ponovljenem postopku bo potrebno obravnavati predvsem vprašanje, ali ni res tožeča stranka v času, ko naj bi ji škoda nastajala, protipravno zasedala spornega poslovnega prostora.

     
  • 233.
    VDS sodba Pdp 1600/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03349
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    naklep - prenehanje delovnega dovoljenja - hujša kršitev delovne obveznosti - vinjenost na delu
    Ker je bil delavec na delu vinjen, predstavlja to hujšo kršitev

    pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2.

    al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Dejstvo, da je bil tožnik že večkrat

    opozorjen zaradi uživanja alkohola na delovnem mestu, je

    okoliščina, zaradi katere od tožene stranke ni bilo mogoče

    pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje do

    izteka odpovednega roka (1. odst. 110. čl. ZDR).

     
  • 234.
    VSL sklep I Kp 1199/2005
    10.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22693
    KZ člen 178, 178/2, 178, 178/2, 178, 178/2. ZKP člen 352, 352/1, 352, 352/1.
    kaznivo dejanje - žaljiva obdolžitev
    Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno na škodo tržne

    inšpektorice je bila vložena po pooblaščencu odvetniku zasebna tožba,

    pa tekom postopka na prvi stopnji kot predlog za pregon ni bila

    odstopljena pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu, kot je to

    predvideno v določbah 178. člena KZ. Zato je sodišče prve stopnje na

    podlagi I. odst. 252. člena ZKP to sodbo sicer po dolgotrajnem

    postopku petih let, ko je bila že enkrat izdana oprostilna sodba in

    zadeva po sodišču druge stopnje razveljavljena in vrnjena v novo

    sojenje, zasebno tožbo zavrglo. To odločitev, ker gre le za začasno

    procesno oviro, je pritožbeno sodišče potrdilo, kar pa bi sicer tudi

    samo moralo ugotoviti na podlagi 393. člena ZKP pri obravnavi

    pritožbe, v kolikor ne bi prišlo do takšne odločitve na prvi stopnji.

    Razveljavilo pa je odločbo o stroških kazenskega postopka, ker je

    glede na začasno procesno motnjo takšna odločba preuranjena, tako da

    bo moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti v nadaljnjem

    postopku, da ne bi bila zasebna tožilka prizadeta.

     
  • 235.
    VDS sodba Pdp 1661/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03425
    ZDR člen 113, 113/1, 113, 113/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 41, 41/5.
    materialno pravo - redna odpoved - sindikalni zaupnik - soglasje sindikata
    Ker je tožena stranka tožniku (sindikalnemu zaupniku) redno

    odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga brez

    soglasja sindikata (1. odst. 113. čl. ZDR), ki je podal

    odklonilno mnenje, in ker nato ni začela s postopkom pomirjanja

    po 5. odst. 41. čl. SKPGD, je tožniku redno nezakonito odpovedala

    pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

     
  • 236.
    VSK sklep II Cpg 98/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03027
    ZIZ člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    ugovor zoper del sklepa, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo
    Dejansko je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo; v takem primeru pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

     
  • 237.
    VDS sodba Pdp 983/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03386
    KZ člen 241, 241. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved
    1. Če je podana izredna odpoved PZ iz razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja),

    morajo biti podani vsi znaki kaznivega dejaja, sicer odpoved PZ

    ni zakonita. Sam prenos podatkov s službenega računalnika na

    delavčev osebni računalnik še ne predstavlja zlorabe podatkov, če

    ne gre za to, da bi delavec s tem tretji osebi omogočal, da pride

    do podatkov, ki so določeni za poslovno tajnost, oz. da je

    podatke zbiral z namenom, da bi jih izročil nepoklicani osebi.

    Ker delodajalec tega ni niti zatrjeval, poleg tega pa ti podatki

    nibilo določen kot poslovna skrivnost z zakonom ali splošnim

    aktom delodajalca niso podani vsi znaki kaznivega dejanja

    izdaje in neupravičene uporabe poslovne tajnosti po 241.

    členu KZ RS.

    2. Ker bi bila tudi kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena

    ZDR podana le v primeru, če bi tožnik izkoriščal poslovno

    skrivnost za svojo osebno uporabo ali zaradi izdaje tretji osebi,

    česar pa tožena stranka tožniku ni nikoli očitala, podana izredna

    odpoved PZ ni zakonita.

     
  • 238.
    VSC sklep Cp 1014/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01143
    ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
    res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
    (Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 239.
    VDS sodba Pdp 1505/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03341
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja
    Dejstvo, da naj bi delavec, zaposlen na delovnem mestu kuhar -

    picopek s tem, da je neupravičeno storniral izdane račune, storil

    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, ne predstavlja

    okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno

    pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (2. odstavek 83. člena

    ZDR), sploh glede na to, da naj bi tožnik tako ravnal tri leta,

    poleg tega pa ni bil edini delavec, kateremu se je tako ravnanje

    očitalo.

    Če delodajalec delavcu pred podano izredno odpovedjo PZ ne

    omogoči zagovora, pa niso podani primeri iz 2. odstavka 83. člena

    ZDR, je podana odpoved nezakonita. Delodajalec takšne kršitve ne

    more sanirati s tem, da delavcu omogoči zagovor po vročitvi

    izredne odpovedi. Podana izredna odpoved PZ učinkuje z

    vročitvijo, zato je kasnejši zagovor nesmiselen.

     
  • 240.
    VSL sodba I Cpg 253/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL06223
    ZOR člen 212, 446, 453, 212, 446, 453.
    dokaz - pogodba o prevzemu dolga
    Zatrjevano privolitev tožeče stranke k prevzemu dolga bi bilo v dani

    dejanski situaciji moč dokazovati le z izpovedbo priče, ki je bila

    pri tožeči stranki, takšno soglasje pooblaščena pravno učinkovito

    izraziti.

    Soglaša pa tudi z razlogovanjem prvostopnega sodišča o pravni naravi

    pogodbe o pristopu k dolgu ter o pravnih učinkih pogodbe o prevzemu

    dolga, v katero ne privoli upnik. Takšna pogodba sicer velja, kot to

    pravilno poudarja pritožnik, a ima naravo pogodbe o prevzemu

    izpolnitve (5. odst. 446. člena ZOR; 453. člen ZOR), kar pomeni, da

    prvotni dolžnik še vedno odgovarja upniku za izpolnitev obveznosti,

    saj upnik nasproti prevzemniku nima nobene pravice (3. odst. 453.

    člena ZOR).

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>