• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>
  • 221.
    VDS sklep Pdp 779/2004
    11.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03355
    ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/1, 120, 120/2, 339, 339/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
    Razpis naroka za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje je

    obvezen, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno

    znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga

    (2. odstavek 120. člena ZPP). S tem, ko sodišče ni razpisalo

    naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je o predlogu odločilo

    na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi o tem toženo

    stranko seznanilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje zaradi

    tožnikove bolezni, je storilo bistveno kršitev določb postopka po

    1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in

    zakonitost sodbe.

     
  • 222.
    VDS sklep Pdp 799/2004
    11.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03363
    ZPP člen 142, 142. ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/1, 87/3, 111, 111/1, 111/1-6, 177, 177/1, 177/2, 180, 204, 204/3, 83, 83/2, 87, 87/1, 87/3, 111, 111/1, 111/1-6, 177, 177/1, 177/2, 180, 204, 204/3.
    izredna odpoved - zagovor - vročanje - rok za vložitev tožbe
    1. Če se delavki očita, da je s tem, ko je v času bolniškega

    staleža odpotovala za en mesec, kršila navodila lečečega

    zdravnika (6.alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), zaradi

    česar ji je bila podana izredna odpoved PZ, njena odsotnost

    iz kraja stalnega prebivališča ni okoliščina po 2. odstavku

    83. člena ZDR, zaradi katere bi bilo od delodajalca

    neupravičeno pričakovati, da ji omogoči zagovor.

    2. Če je bila vročitev izredne odpovedi pravilno opravljena

    tožničinemu možu po 142. členu ZPP, od tega trenutka dalje teče

    rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR.

     
  • 223.
    VSL sklep III Cpg 153/2005
    10.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05738
    ZPPSL člen 131, 131/1, 131/5, 131, 131/1, 131/5.
    ločitvena pravica
    Iz posebne stečajne mase se ne poplačajo zamudne obresti dospele po

    začetku stečajnega postopka, ker ločitvena pravica glede teh zamudnih

    obresti z dnem začetka stečajnega postopka preneha.

     
  • 224.
    VDS sklep Psp 731/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03657
    ZDSS člen 30, 31, 30, 31. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 274, 274/1, 111, 111/2, 111/4, 112, 274, 274/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2, 252, 252/2.
    rok - rok za vložitev tožbe - odločba ZPIZ
    Zmotno je stališče, da se v 30-dnevni rok za vložitev tožbe po 2.

    odstavku 252. člena ZPIZ-1 ne vštevajo vmesne sobote in nedelje.

    Skladno s 111. čl. ZPP se sobota, nedelja, praznik ali drug dela

    prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, ne všteva v rok samo v

    primeru, da je tak dan zadnji dan roka.

     
  • 225.
    VSC sklep Cp 1014/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01143
    ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
    res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
    (Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 226.
    VSK sodba I Cpg 326/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01883
    ZPP člen 337, 337.
    pritožbena novota
    Trditve o "oderuških" obrestih, ki jih toženi stranki

    uveljavljata šele v pritožbi, so nedopustne pritožbene

    novote po 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku

    (ZPP), saj hkrati ne navajata, da jih brez svoje krivde

    nista mogli uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

     
  • 227.
    VSK sodba I Cpg 325/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01877
    ZZdr člen 87, 87/2-1, 99, 99/1, 87, 87/2-1, 99, 99/1.
    stroški
    Zakon o zdravilih v 87. čl. določa, da tožeča stranka

    opravlja strokovni nadzor s svetovanjem, ta pa obsega med

    drugim tudi redni nadzor kakovosti vseh zdravil tako, da se

    v petih letih vsaj enkrat preveri vsako zdravilo v prometu,

    plačnik stroškov rednega nadzora pa je pravna oz. fizična

    oseba, ki izdeluje zdravila ali jih daje v promet. Sodišče

    prve stopnje je ugotovilo, da je bila pri toženi stranki

    opravljena takšna redna kontrola oz. redni nadzor.

     
  • 228.
    VSK sklep II Cpg 4/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01426
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
    Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.

     
  • 229.
    VDS sklep Psp 741/2005
    10.11.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03652
    ZPP člen 285, 339/2, 285, 339/2. ZDSS-1 člen 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84, 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84.
    zahtevek - višina zahtevka - ponovna odmera
    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim

    sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem

    tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1.

    odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek.

    Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst.

    73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z

    določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani

    predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati pri sojenju.

    Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za

    denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice

    ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar

    zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni

    potrebno postavljati.

    Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti

    socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP,

    ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialno-pravnem zahtevku, ki sploh še ni bil postavljen in

    tudi ni odločalo o vprašanju zakonitosti obeh navedenih

    toženčevih odločb.

     
  • 230.
    VDS sklep Pdp 929/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03359
    OZ člen 82, 82/1, 82, 82/1.
    pogodba o zaposlitvi - odpravnina - razlaga pogodbe
    Pogodbeno določilo v sporazumu o razveljavitivi PZ, ki določa, da

    delodajalec delavcu izplača 4 bruto plače, ni jasno, saj iz te

    določbe ni razvidno, ali delavcu pripada znesek odpravnine v

    višini 4-ih bruto plač, ali pa le neto znesek po odvodu ustreznih

    dejatev. Zato je potrebno pri razlagi takega pogodbenega določila

    poleg jezikovne razlage upoštevati tudi namen pogodbenikov ob

    sklenitvi sporazma in okoliščine, v katerih je bil sporazum

    sklenjen.

     
  • 231.
    VDS sodba Pdp 983/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03386
    KZ člen 241, 241. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved
    1. Če je podana izredna odpoved PZ iz razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja),

    morajo biti podani vsi znaki kaznivega dejaja, sicer odpoved PZ

    ni zakonita. Sam prenos podatkov s službenega računalnika na

    delavčev osebni računalnik še ne predstavlja zlorabe podatkov, če

    ne gre za to, da bi delavec s tem tretji osebi omogočal, da pride

    do podatkov, ki so določeni za poslovno tajnost, oz. da je

    podatke zbiral z namenom, da bi jih izročil nepoklicani osebi.

    Ker delodajalec tega ni niti zatrjeval, poleg tega pa ti podatki

    nibilo določen kot poslovna skrivnost z zakonom ali splošnim

    aktom delodajalca niso podani vsi znaki kaznivega dejanja

    izdaje in neupravičene uporabe poslovne tajnosti po 241.

    členu KZ RS.

    2. Ker bi bila tudi kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena

    ZDR podana le v primeru, če bi tožnik izkoriščal poslovno

    skrivnost za svojo osebno uporabo ali zaradi izdaje tretji osebi,

    česar pa tožena stranka tožniku ni nikoli očitala, podana izredna

    odpoved PZ ni zakonita.

     
  • 232.
    VSL sklep I Kp 1199/2005
    10.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22693
    KZ člen 178, 178/2, 178, 178/2, 178, 178/2. ZKP člen 352, 352/1, 352, 352/1.
    kaznivo dejanje - žaljiva obdolžitev
    Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno na škodo tržne

    inšpektorice je bila vložena po pooblaščencu odvetniku zasebna tožba,

    pa tekom postopka na prvi stopnji kot predlog za pregon ni bila

    odstopljena pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu, kot je to

    predvideno v določbah 178. člena KZ. Zato je sodišče prve stopnje na

    podlagi I. odst. 252. člena ZKP to sodbo sicer po dolgotrajnem

    postopku petih let, ko je bila že enkrat izdana oprostilna sodba in

    zadeva po sodišču druge stopnje razveljavljena in vrnjena v novo

    sojenje, zasebno tožbo zavrglo. To odločitev, ker gre le za začasno

    procesno oviro, je pritožbeno sodišče potrdilo, kar pa bi sicer tudi

    samo moralo ugotoviti na podlagi 393. člena ZKP pri obravnavi

    pritožbe, v kolikor ne bi prišlo do takšne odločitve na prvi stopnji.

    Razveljavilo pa je odločbo o stroških kazenskega postopka, ker je

    glede na začasno procesno motnjo takšna odločba preuranjena, tako da

    bo moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti v nadaljnjem

    postopku, da ne bi bila zasebna tožilka prizadeta.

     
  • 233.
    VSL sodba I Cpg 499/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07442
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
    pobotni ugovor
    Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.

     
  • 234.
    VDS sklep Pdp 935/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03369
    ZDSS člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    kolektivni delovni spor - arbitražni dogovor - procesna predpostavka
    Reševanje spora pred arbitražo ne predstavlja postopka za mirno

    rešitev spora (kot npr. mediacija), ki je po 15. členu ZDSS

    procesna predpostavka za sodno varstvo, ampak nadomestno obliko

    sodnega varstva, saj je arbitražna odločba glede učinkov

    izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Predloga sveta delavcev za

    odpravo kršitev pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju ob

    dejstvu, da sta udeleženca sklenila dogovor o arbitraži, ni

    mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke po 15.

    členu ZDSS, ampak na podlagi 1. odstavka 464. člena ZPP, ker je

    za odločitev v sporu pristojna arbitraža.

     
  • 235.
    VDS sklep Psp 309/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03651
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82, 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82.
    pritožba - razveljavitev
    Če nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    ker prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialnopravnem zahtevku, postavljenem v tožbi, prav tako pa ni

    moč preizkusiti, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do

    zaključka, da je podan dejanski stan po 1. alinei 1. odst. 82.

    čl. ZDSS-1, niso podani pogoji iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 za

    opravo glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem.

     
  • 236.
    VDS sodba Pdp 1696/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03336
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - ekonomski interes - reorganizacija - sistemizacija delovnih mest
    Zmanjšanje števila izvajalcev na določenem delovnem mestu oz.

    sprememba v organizaciji dela je organizacijski razlog (povezan z

    ekonomskim), ki predstavlja zakonit razlog za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga. Poslovni razlog za odpoved PZ je podan tudi,

    če naloge določenega delovnega mesta še obstajajo in so

    razdeljene med druge delavce, ki te naloge opravljajo poleg

    svojih nalog, če se zmanjša število izvajalcev na posameznih

    delovnih mestih in delo, ki sta ga prej opravljala dva delavca

    opravlja le eden oz. se delo opravlja na drug način.

    Spremeba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi PZ,

    ki je posledica ukinitve delovnega mesta.

     
  • 237.
    VSK sodba in sklep I Cpg 97/2005
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01612
    ZLS člen 18, 19c, 18, 19c.
    aktivna legitimacija - pravna oseba javnega prava
    Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.

     
  • 238.
    VSL sklep II Cp 864/2005
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50238
    Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) člen 7. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 3.
    zavarovalna pogodba - regresni zahtevek
    Če zavarovanec povzroči s svojo vožnjo na cesti okoliščine, zaradi

    katerih potem pride do prometne nesreče (na vozišče povleče betonske

    stebričke z verigo, ki so zaprli določen del cestišča), izgubi

    zavarovalno kritje, ker se je odpeljal s kraja, kjer se je zgodila

    nesreča, le vprimeru, če je, predno se je odpeljal, videl, da se je

    nesreča zgodila. Kasnejše vedenje o tem, pa ne šteje kot razlog za

    izgubo pravice iz zavarovanja po tč. 3c. 1. odst. 3. čl. Splošnih

    pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97.

     
  • 239.
    VDS sodba Pdp 939/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03371
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - zakonski znak kaznivega dejanja
    Če je delavcu podana izredna osdpoved PZ iz razloga po 1. alinei

    1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge

    obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega

    dejanja), je potrebno presojati, ali so podani znaki kaznivega

    dejanja, ne pa obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti

    delavca. Zato je zmotno tudi stališče, da je sodišče samo

    reševalo predhodno vprašanje glede obstoja kaznivega dejanja.

     
  • 240.
    VDS sodba Pdp 1505/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03341
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja
    Dejstvo, da naj bi delavec, zaposlen na delovnem mestu kuhar -

    picopek s tem, da je neupravičeno storniral izdane račune, storil

    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, ne predstavlja

    okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno

    pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (2. odstavek 83. člena

    ZDR), sploh glede na to, da naj bi tožnik tako ravnal tri leta,

    poleg tega pa ni bil edini delavec, kateremu se je tako ravnanje

    očitalo.

    Če delodajalec delavcu pred podano izredno odpovedjo PZ ne

    omogoči zagovora, pa niso podani primeri iz 2. odstavka 83. člena

    ZDR, je podana odpoved nezakonita. Delodajalec takšne kršitve ne

    more sanirati s tem, da delavcu omogoči zagovor po vročitvi

    izredne odpovedi. Podana izredna odpoved PZ učinkuje z

    vročitvijo, zato je kasnejši zagovor nesmiselen.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>