delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.
neutemeljen ugovor - terjatev v tuji valuti - menjava - verodostojna listina
Ni mogoče pritrditi stališču dolžnika, da v primeru, ko se terjatev glasi v tuji valuti, v konkretnem primeru v eurih, upnik pred sodiščem v Republiki Sloveniji nima pravice konvertirati te terjatve v tolarje, saj je pred domačim sodiščem zmeraj mogoče zahtevati denarno terjatev v tolarjih, tudi če se sicer izvirna terjatev glasi na tujo valuto. Od časa, ko je taka terjatev iz tuje valute v domačo valuto konvertirana, pa seveda gredo upniku tudi zamudne obresti.
Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.
V ponovljenem postopku bo potrebno obravnavati predvsem vprašanje, ali ni res tožeča stranka v času, ko naj bi ji škoda nastajala, protipravno zasedala spornega poslovnega prostora.
Če tožeča stranka do dneva naroka ni dobila izrecnega odgovora sodišča prve stopnje, da je narok preložen, ne more šteti, da je narok preložen in da ji na narok ni treba pristopiti, ampak nasprotno, da bo narok opravljen.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
Za procesno dejanje s katerim sodnik dediča povabi naj prevzame postopke zadošča, da sodišče to stori v obliki dopisa, zoper katerega pa ni pravnega sredstva.