• Najdi
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 3325/2005
    30.11.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51219
    ZTLR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78, 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78. ZPP člen 192, 192/1, 192/2, 357, 192, 192/1, 192/2, 357.
    motenje posesti - ekonomski interes - smrt motilca dejanja - dediči motilca dejanja - podredni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija zahtevkov
    Tožeča stranka, ki s tožbo zahteva varstvo pred motenjem posesti, ker

    je tožena stranka izkopala marjetice in trobentico, nima ekonomskega

    interesa za pravdo, zato je treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Če

    motilec dejanja umre, mora sodišče v sklepu, izdanem v motenjski

    pravdi, v ugotovitvenem delu izreka navesti motilca posesti, medtem

    ko morajo biti v restitucijskem in prepovednem delu zahtevka navedeni

    dediči motilca posesti, vendar pod pogojem, da je tožena stranka

    ustrezno prilagodila tožbeni zahtevek.

    Subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkom pomeni, da tožeča stranka

    zahteva, naj sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper

    drugo (podredno navedeno) toženo stranko, vendar le, če bi bil

    zahtevek zoper prvo navedeno toženo stranko pravnomočno zavrnjen. Če

    pa je tožbenemu zahtevku zoper primarno navedeno toženo stranko

    ugodeno, o tožbenem zahtevku zoper podredno navedeno toženo stranko

    ni treba odločati.

     
  • 2.
    VSL sklep I Cp 509/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51195
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
    pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev
    Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

    pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

    mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

    pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

    tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

    sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

    državni izpit.

    Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

    strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

    določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

    zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

    ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

    vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

     
  • 3.
    VSL sklep IV Cpg 55/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05740
    ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.
    vpis
    Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

    vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

    mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

    prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

    (stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

    postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

    pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

    odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

     
  • 4.
    VSL sodba I Cp 4340/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51216
    ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
    nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
    Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

    izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

    zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

    I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

    izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

    zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

    tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

    pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

    vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

    možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

    da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

    možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

    Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

    pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

    možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

    za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

    izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

    zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

    bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

    katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

    vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

    utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

    možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

    kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

    Tabele.

    Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

    odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

    naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

    upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

    verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

    Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

    nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

    odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

    materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

    razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

     
  • 5.
    VSL sklep II Cpg 958/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07051
    ZIZ člen 23, 23.
    verodostojna listina
    Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

     
  • 6.
    VSL sklep IV Cpg 75/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05733
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki

    se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od

    katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih

    vpisov.

    Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je

    po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni

    pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev

    o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala

    in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med

    udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev

    registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za

    pravdni postopek.

     
  • 7.
    VSL sklep II Cp 4906/2005
    30.11.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51718
    ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 51, 59, 59/1.
    skupno premoženje
    Višino deležev na skupnem premoženju zakoncev, ki ga sestavlja tudi

    posebno premoženje drugega zakonca sodišče določi tako, da od celotne

    vrednosti skupnega premoženja odšteje vrednsot posebnega premoženja

    in šele tako ugotovljena vrednost predstavlja skupno premoženje.

     
  • 8.
    VSL sklep II Cp 5094/2005
    30.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49776
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 15, 35, 35/2, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/2, 49, 365, 365-3, 24, 24/2, 49, 365, 365-3.
    krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev dolžnika
    Ko gre za izvršbo na denarno terjatev, dolžnikov pa je več in imajo

    prebivališče na območjih različnih sodišč, je krajevno pristojno

    sodišče, ki je krajevno pristojno za enega med njimi.

     
  • 9.
    VSL sklep II Cp 2054/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51003
    ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1. ZUP člen 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5, 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5.
    stroški izvedenca - sodna pristojnost - upravna pristojnost
    O stroških izvedenskega mnenja v upravnem postopku se odloči v tem

    postopku. Zato spis o teh stroških ne spada v sodno pristojnost.

     
  • 10.
    VSL sodba II Cp 4506/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51728
    ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.
    odškodninska odgovornost - dokazna ocena
    Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

    1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

    OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

    telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

    nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

    ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

    zavrnilo.

     
  • 11.
    VSL sodba in sklep II Cp 4258/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51012
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - pravno priznana škoda
    Intenzivnost doživljanja izgube (žalosti) brata ali sestre, lahko

    vpliva le na višino odmere zahtevane odškodnine, upoštevaje nanizana

    merila in kriterije, ne morejo pa v sodbi ugotovljene okoliščine, da

    duševne bolečine, ki sta jih tožnika utrpela ob bratovi smrti, ne

    presegajo okvira takih bolečin, ki jih povprečen človek doživlja ob

    izgubi bližnje osebe, oziroma da so bile te neizstopajoče, in da tudi

    nista potrebovala pomoči strokovne osebe, odreči upravičenost obeh

    oškodovancev do ustrezne satisfakcije zaradi pretrpljenih duševnih

    bolečin.

     
  • 12.
    VSL sklep IV Cpg 80/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05753
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

    namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

    je značilen za pravdni postopek.

     
  • 13.
    VSL sodba II Cp 574/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50078
    ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti
    Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

    temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

    negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

    materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

    akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

    zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

    od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

    Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

    sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

    za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

    je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

    pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

    upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

    ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

    obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

    str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

    spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

    prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

    sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

    citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

    izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

    plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

    ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

    stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

    dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

    določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

    vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

    postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

     
  • 14.
    VSL sodba I Kp 772/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22701
    KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
    Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

    naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

    Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

    notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

    vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

    razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

    instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

    ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

    predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

    KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

    RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

    primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

    sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

    alinejo tega člena.

     
  • 15.
    VSL sodba I Kp 1009/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22699
    KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

    je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

    1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

    obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

    skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

    pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

    tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

    znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

    navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

    hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

    je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

    uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

    ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

    teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

    kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cp 5704/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51224
    ZPP člen 82, 82.
    začasni zastopnik
    S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za

    začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov

    med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi

    tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki

    odloča.

     
  • 17.
    VSL sklep II Cp 1855/2005
    30.11.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50290
    ZD člen 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1, 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1.
    napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči
    Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.

     
  • 18.
    VSL sklep IV Cpg 98/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05741
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

    prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

    izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

    se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna

    odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta

    sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata

    ZGS in statut.

     
  • 19.
    VSL sklep II Cpg 1046/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07032
    ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.
    odlog izvršbe na predlog tretjega
    Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

     
  • 20.
    VSL sodba I Cp 5570/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50396
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    dokazno breme
    Pritožbeno sodišče meni, da bi s tem, ko bi naročniku naložili, da v

    primeru zatrjevanja zlorabe njegove naročniške številke, to v

    konkretnem primeru tudi izkaže, naložili absolutno pretežko dokazno

    breme. Po oceni pritožbenega sodišča naročnik sam namreč ne more

    dokazati, kje v celotnem telekomunikacijskem sistemu naj bi prišlo do

    zlorabe. Dejansko močnejši položaj tožnice je torej tisti, ki ji v

    postopku pred sodiščem narekuje dokazno breme zatrjevanega dejstva.

    Tako po oceni pritožbenega sodišča v zgoraj opisani situaciji tožnica

    ne more zgolj trditi in dokazovati, da so bili klici opravljeni s

    toženčeve naročniške številke, ampak bi bila tožnica dolžna trditi in

    izkazati, da je bila toženčeva naročniška številka obremenjena s

    klicanjem prav s toženčevega telefonskega aparata. Tožnica bi torej

    morala trditi in izkazati, da večje število impulzov ni bilo

    posledica zlorabe.

     
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>