Če je bil most del nepremičnine (objekt), je delil pravno usodo zemljišča. Prodaja samo zemljišča v družbeni lastnini, na kateri je objekt s statusom nepremičnine, ne bi bila dopustna (primerjaj Zakon o stavbnem zemljišču. Ur.l. SRS, št. 18/84 - 44/97, drugi odstavek 15. člena). Status mosta kot stvari (nepremičnina, premičnina -
pritiklina), je v konkretnem primeru sicer lahko sporen, vendar to dejstvo za odškodninsko odgovornost tožene stranke ni odločilno. Ni zato, ker je bilo ugotovljeno, da je bil most zgrajen za potrebe tovarne, da je bil prodan pravnemu predniku toženke, da sta ga pravni prednik I. d.o.o. Ljubljana in toženka vzdrževala (čeprav slednja v manjšem obsegu) in da se je tožnik kot njen delavec poškodoval na njem, ko je odhajal z dela.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo nestrinjanje s prvostopno dokazno oceno je uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
predpogodba - ara - dopustnost dogovora o ari pri predpogodbi - vsebina predpogodbe
Pomanjkanje posebnega zapisa, da bosta stranki sklenili glavno pogodbo na veljavnost predpogodbe nima vpliva. Pravilna je tudi presoja, da ZOR ne nasprotuje utrditvi obveznosti iz predpogodbe z aro (79. člen ZOR).
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ugotovi, da so pri obdolžencu podani vsi pogoji za pripor, že po naravi stvari ni dolžno obrazlagati, zakaj ocenjuje, da ponovitvene nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožbeni zahtevek v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe se mora določiti v tolarjih. Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela tudi v revizijskem postopku uporabi tečaj na dan vložitve tožbe.
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 424, 424/1, 427.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Glede obstoja utemeljenosti suma v sklepu o podaljšanju pripora zadostuje sklicevanje sodišča na pravnomočen sklep o uvedbi preiskave.
Okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je bilo kaznivo dejanje posledica napeljevanja s strani tajnega policijskega sodelavca, tako kot jih vidi vložnik zahteve, iz pravnomočnega sklepa niso razvidne. Zagovornik na ta način izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Vložnik mora v zahtevi za varstvo zakonitosti svoje trditve o kršitvah obrazložiti in zgolj sklicevanje na katero od prejšnjih vlog ne zadošča.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V skladu z načelom proste presoje dokazov sodišče sicer samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora - razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen - ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je predlagatelj utemeljil njegov obstoj in pravno relevantnost s potrebno stopnjo verjetnosti.
Vozniško dovoljenje je kot javna listina kazenskopravno zaščiteno pred vsakim nepooblaščenim posegom v uradno vpisane podatke ne glede na to, ali še predstavljajo podlago za izvajanje določenih omejitev ali sankcij ali ne. Zato je obsojenec s tem, ko je z radiranjem v rubriki "varstveni ukrepi" izbrisal prepoved vožnje motornega vozila za določen čas, čeprav je prepoved že potekla, storil kaznivo dejanje po 3. odstavku 256. člena KZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bivši pooblaščenec tožene stranke sedaj sodnik sodišča, pred katerim teče zadevni gospodarski spor, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. (To velja tudi, če bivši pooblaščenec v gospodarskem sporu ne sodi, temveč je na sodišču zgolj zaposlen kot eden od sodnikov.)
ZKP člen 251, 251/1, 258, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - nedovoljeni dokazi - izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Mnenje izvedenke za psihiatrijo, ki ni specialistka na področju oftalmologije, glede posledic poškodbe vidnega živca, ki ga je podala na podlagi okulističnega in nevrokirurškega specialističnega izvida, samo po sebi ni dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne sme opreti. Kateri so ti primeri, je določeno v 1.odstavku 251. člena ZKP. V obravnavanem primeru pa bi bilo mogoče med postopkom zaradi dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja zahtevati mnenje drugega izvedenca (258. člen ZKP).
priznanje statusa in pravic - uporaba materialnega prava
V upravnem sporu se presoja zakonitost odločbe, glede na materialno pravo, veljavno v času njene izdaje. Sodišče ni pristojno presojati zakonskih določb.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - odločanje prvostopnega upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Ker iz odločbe upravnega organa prve stopnje zanesljivo ne izhaja, kaj se je zgodilo vaščanom, ki niso pobegnili v gozd, odločba tožene stranke ni nezakonita, ko je prvostopno odločbo v postopku revizije, v skladu z načelom ekonomičnosti odpravila in zadevo vrnila v dopolnitev postopka in v novo odločanje prvostopnemu upravnemu organu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica izpodbija dokazno oceno, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. To pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Storilec kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 245. člena KZ je lahko le oseba, ki opravlja določeno delo pri subjektu, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ali drugače, s poneverbo je lahko (s strani lastnega delavca) oškodovan le subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Kazenskopravno varstvo po 1. odstavku 245. člena KZ je zagotovljeno tudi "negospodarskim subjektom" (npr. zavodu, društvu), če v okviru predpisov, ki te subjekte urejajo, opravljajo določeno dejavnost kot gospodarsko, komercialno.
pogodba o prometu blaga in storitev - zastaranje terjatev - stranske terjatve - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Pogodba v prometu blaga ali storitev je le tista pogodba, ki jo sklepata subjekta, ki opravljata gospodarsko dejavnost, in če jo skleneta glede predmeta njunega poslovanja ali je v zvezi s predmetom dejavnosti. Poslovni predmet tožeče stranke ni bil promet z nepremičninami in tudi zveza med kupoprodajno pogodbo (glede poslovnih prostorov) in poslovnim predmetom ni obstajala. Zato se za terjatev za plačilo kupnine ne uporablja triletni (prvi odstavek 374. člena ZOR), temveč petletni zastaralni rok (371. člen ZOR).
Terjatev na plačilo obresti je sicer akcesorna po svojem nastanku (369. ZOR), drugače pa je samostojna terjatev. Prav zato, ker je terjatev na plačilo obresti samostojna terjatev, ugovor zastaranja glavnice, ki ga poda dolžnik, ne vključuje tudi ugovora zastaranja obresti.
Če je tožba vložena po 3. odstavku 1. člena ZUS, upravno sodišče nima podlage, da se izreče za stvarno nepristojno, ker tožbe zaradi poseganja v ustavne pravice ni pristojno obravnavati nobeno drugo sodišče. Ker pa je tožnik vložil tožbo zoper mnenje zdravniške komisije, gre torej za spor o pravici iz zdravstvenega zavarovanja, sodno varstvo v teh sporih pa je po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pri socialnem sodišču, se tožba zavrže na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zaradi same narave revizije kot izrednega pravnega sredstva mora v premoženjskih sporih z nedenarnimi zahtevki ena ali druga stranka aktivno ravnati, da si sploh zagotovi pravico do revizije. Vse do revizijske stopnje pasivna toženka si ne more naknadno zagotoviti pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
V tej zadevi je na prvi stopnji res sodil sodnik višjega sodišča v Ljubljani, ki je dodeljen, da začasno opravlja sodniško funkcijo pri Okrajnem sodišču v Domžalah. Vendar to ni razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče na podlagi 67. člena ZPP.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev
Novela ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999 je šele določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja zoper družine partizanov, nasilno pregnana s svojega doma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe ZZVN, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa, pred uveljavitvijo novele.