KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21221
KZ člen 50, 50/2, 50/3, 217, 217/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - pogojna obsodba - dodatni pogoj - rok za izpolnitev dodatne obveznosti - premoženjskopravni zahtevek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži navedba, da v opisu kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ ni izražen zakonski znak spravljanja oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin:
glede na opis dejanja je ta izražen v obsojenčevi zavezi, da bo izposojeni denar vrnil v določenem roku v povezavi z navedbo, da tega ni storil in da ni imel namena vrniti posojila že ob sklenitvi pogodbe.
Določbo 3.odstavka 50. člena KZ je treba razlagati tako, da traja rok za izpolnitev dodatnega pogoja v pogojni obsodbi največ toliko, kot znaša v konkretnem primeru s pogojno obsodbo določena preizkusna doba. Zato ni mogoče sprejeti stališča, po katerem rok za izpolnitev dodatne obveznosti iz pogojne obsodbe ne more biti krajši od enega leta.
Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se v primerih, kadar je zmanjšanje dotedanjih prejemkov ustavno dopustno, tako zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem in ne naknadno s povratnim učinkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40511
ZOR člen 277, 277/1, 376, 376/2.ZPP člen 180, 180/1, 188, 188/4.
zastaranje odškodninske terjatve - nastanek stranske terjatve - obresti - materialno procesno vodstvo - materialnopravne posledice umika tožbe
Čeprav se lahko uveljavljajo tudi samostojno kot glavna terjatev, so obresti z vidika nastanka vedno akcesorna terjatev. Če ni glavne terjatve, zato obrestna terjatev ne more nastati.
Nesklepčna je tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik, ne izhaja tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v tožbenem zahtevku oziroma pri kateri iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Dokazovanje zatrjevanih dejstev je v taki situaciji nesmiselno, saj ne more pripeljati do ugoditve tožbenemu zahtevku. Revizijsko uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izostalim dokaznim sklepom torej ni utemeljena.
Tožnik v novi pravdi ne more zahtevati nazaj zneska, ki ga je moral plačati sedanji toženki na podlagi sodbe iz prejšnje pravde, zlasti pa ga ne more opredeliti kot pravno priznano škodo. Tožba s tako dejansko podlago je nesklepčna.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za priznanje
Nasilni pregon iz domače hiše v kraju K. in tritedenska naselitev v barakah oziroma hlevu v drugem kraju, kar vse skupaj ni trajalo najmanj tri mesece, pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 3. člena ZZVN za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Pogodba, sklenjena med prodajalcem in kupcem za leto dni, ki vsebuje določila o vrstah in vrednosti letne dobave blaga, predstavlja t. im. okvirno dobavno pogodbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko sta bili posamični kazni določeni v mejah, predpisanih v 4. odstavku 215. člena in v 1. odstavku 256. člena KZ, nato pa po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izrečena enotna kazen, z odločbo o kazni ni bila prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - odškodnina za razlaščeno premoženje - plodovi
Odškodnina, ki jo je razlaščenec prejel ob razlastitvi za nepobrane posevke, je bila določena po drugih merilih kot odškodnina za zemljišče. Nepobrani posevki niso predmet vračanja v postopku denacionalizacije in zato ni podlage za vključitev zanje prejete odškodnine pri ugotavljanju višine odškodnine po 72. členu ZDen.
povrnitev negmotne škode - trajanje postopka in višina odškodnine - enako varstvo pravic - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva potek časa, vendar ne s posebnim zneskom odškodnine. Čas upošteva tako, da odškodnino za posamezno odškodninsko postavko ustrezno zviša.
Storilec kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 245. člena KZ je lahko le oseba, ki opravlja določeno delo pri subjektu, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ali drugače, s poneverbo je lahko (s strani lastnega delavca) oškodovan le subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Kazenskopravno varstvo po 1. odstavku 245. člena KZ je zagotovljeno tudi "negospodarskim subjektom" (npr. zavodu, društvu), če v okviru predpisov, ki te subjekte urejajo, opravljajo določeno dejavnost kot gospodarsko, komercialno.
pogodba o prometu blaga in storitev - zastaranje terjatev - stranske terjatve - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Pogodba v prometu blaga ali storitev je le tista pogodba, ki jo sklepata subjekta, ki opravljata gospodarsko dejavnost, in če jo skleneta glede predmeta njunega poslovanja ali je v zvezi s predmetom dejavnosti. Poslovni predmet tožeče stranke ni bil promet z nepremičninami in tudi zveza med kupoprodajno pogodbo (glede poslovnih prostorov) in poslovnim predmetom ni obstajala. Zato se za terjatev za plačilo kupnine ne uporablja triletni (prvi odstavek 374. člena ZOR), temveč petletni zastaralni rok (371. člen ZOR).
Terjatev na plačilo obresti je sicer akcesorna po svojem nastanku (369. ZOR), drugače pa je samostojna terjatev. Prav zato, ker je terjatev na plačilo obresti samostojna terjatev, ugovor zastaranja glavnice, ki ga poda dolžnik, ne vključuje tudi ugovora zastaranja obresti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica izpodbija dokazno oceno, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. To pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - odločanje prvostopnega upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Ker iz odločbe upravnega organa prve stopnje zanesljivo ne izhaja, kaj se je zgodilo vaščanom, ki niso pobegnili v gozd, odločba tožene stranke ni nezakonita, ko je prvostopno odločbo v postopku revizije, v skladu z načelom ekonomičnosti odpravila in zadevo vrnila v dopolnitev postopka in v novo odločanje prvostopnemu upravnemu organu.
priznanje statusa in pravic - uporaba materialnega prava
V upravnem sporu se presoja zakonitost odločbe, glede na materialno pravo, veljavno v času njene izdaje. Sodišče ni pristojno presojati zakonskih določb.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zaradi same narave revizije kot izrednega pravnega sredstva mora v premoženjskih sporih z nedenarnimi zahtevki ena ali druga stranka aktivno ravnati, da si sploh zagotovi pravico do revizije. Vse do revizijske stopnje pasivna toženka si ne more naknadno zagotoviti pravice do revizije.
Če je tožba vložena po 3. odstavku 1. člena ZUS, upravno sodišče nima podlage, da se izreče za stvarno nepristojno, ker tožbe zaradi poseganja v ustavne pravice ni pristojno obravnavati nobeno drugo sodišče. Ker pa je tožnik vložil tožbo zoper mnenje zdravniške komisije, gre torej za spor o pravici iz zdravstvenega zavarovanja, sodno varstvo v teh sporih pa je po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pri socialnem sodišču, se tožba zavrže na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
V tej zadevi je na prvi stopnji res sodil sodnik višjega sodišča v Ljubljani, ki je dodeljen, da začasno opravlja sodniško funkcijo pri Okrajnem sodišču v Domžalah. Vendar to ni razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče na podlagi 67. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21470
KZ (1977) člen 86, 132, 132/1-4.ZKP člen 420, 420/2.
zloraba pooblastil - kršitev temeljnih pravic delavcev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec kot generalni direktor gospodarske organizacije je bil nosilec upravljanja družbenih sredstev in je z izogibanjem plačila prispevkov in davkov zaradi zagotovitve večjih neto izplačil delavcem z zlorabo pooblastil pridobil svoji organizaciji protipravno premoženjsko korist. Okoliščina, da so bili v končni posledici z nepravilnim izplačevanjem osebnih dohodkov v obliki regresa prizadeti delavci v tej gospodarski organizaciji (pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in drugih institucionalno oblikovanih zavarovanj) na pravno opredelitev opisanega ravnanja po 4. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 ne vpliva.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev
Novela ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999 je šele določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja zoper družine partizanov, nasilno pregnana s svojega doma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe ZZVN, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa, pred uveljavitvijo novele.