ZZVN člen 1, 2, 3. ZUS člen 59, 59/1, 72, 72/2, 74.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje, ki je odločalo o zakonitosti upravne odločbe na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku, je svojo odločitev nepravilno oprlo na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS. To bi lahko vplivalo na pravilnost sodbe. S tem je bistveno kršilo določbo postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS).
carine - odmera - naknaden obračun carine - vrednost nabavljenega uvoženega vozila
Zgolj z ugovori, ki se nanašajo na okoliščine, za katere je carinski zavezanec vedel že v času vložitve carinske deklaracije, ne more dokazati, da obračun carine ne ustreza dejanskemu stanju blaga, če jih ni uveljavljal v ugovoru zoper ugotovitev carinarnice glede vrednosti blaga v skladu s 1. odstavkom 263. člena CZ (1976).
O odstotku tožnikove invalidnosti, kot posledice bolezni, ki jo je tožnik imel že prej, pa se je v pravnorelevantnih okoliščinah poslabšala, ni bilo odločeno, če je bila njegova zahteva za priznanje statusa vojnega invalida zavrnjena.
denacionalizacijski upravičenec - izkazovanje pravnega nasledstva pravne osebe
Ker se pravno nasledstvo pravnih oseb presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, bi tožeča stranka morala pravno nasledstvo izkazati z vpisi v ustreznem registru.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - veljavnost kolektivne pogodbe - teritorialno načelo
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delo trajno opravljajo na območju Republike Slovenije, tudi če gre za delodajalce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije. To pomeni, da je po veljavni pravni ureditvi pri priznavanju pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati teritorialno načelo.
ZDR (1990) člen 125, 125/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41.
delovno razmerje pri zasebnih delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavca - kršitev postopka
V 41.členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci je določen postopek za uvedbo in izvedbo ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. Z njim so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, marveč zagotavlja domnevnemu storilcu disciplinske kršitve pravno varnost pred morebitno samovoljo.
ZDR (1990) člen 36f. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93.
odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcu - kontinuiteta delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka - sklenitev pogodbe o zaposlitvi s stečajnim upraviteljem
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je revident sklenil s stečajnim upraviteljem za določen čas do dokončanja del, ni bila več pogodba, ki bi pomenila kontinuiteto delovnega razmerja. Med revidentom in stečajnim upraviteljem je bilo vzpostavljeno novo pravno razmerje, ki s prejšnjim pravnim razmerjem, zaradi upoštevanja veljavnih zakonskih določb, ni bilo povezano. Zato tudi naslednja sklenitev delovnega razmerja s toženo stranko, najprej za določen nato pa za nedoločen čas, ob upoštevanju, da gre za drug pravni subjekt od tistega, ki je zaradi stečaja prenehal, ne more pomeniti kontinuiranega delovnega razmerja, ki bi lahko imelo posledico pri izračunu višine odpravnin trajno presežnemu delavcu, zaradi upoštevanja skupnih let dela pri dveh delodajalcih.
ZPIZ člen 140. ZTPDR člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 18.
prenehanje delovnega razmerja - delavec invalid - zagotovitev sklenitve delovnega razmerje za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu pri drugem delodajalcu - delovno razmerje pri delodajalcih - varstvo delavca
Ker je tožena stranka v skladu z določbo 140. člena ZPIZ ter na podlagi določb 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 18. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo revidentu kot delovnemu invalidu zagotovila opravljanje drugega ustreznega dela pri drugem delodajalcu, je imela pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja, saj brez tega revident delovnega razmerja pri drugem delodajalcu ne bi mogel skleniti.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo, čeprav obvezno, poslal takratni Urad za delo na nemškem zasedbenem območju in pri katerem obstajajo v času dela vsi elementi zaposlitve.
ZPPSL člen 8, 8/2, 51, 51/7.ZJSRS člen 18, 19, 28.
delovno razmerje pri delodajalcu - postopek prisilne poravnave - zmanjšanje števila delavcev kot ena od metod finančne reorganizacije - prenehanja delovnega razmerja - pravica do odpravnine - jamstveni sklad
Do sprejema novele Zakona o Jamstvenem skladu RS ni bilo pravne podlage za izplačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot trajno presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih.
ZDDO člen 3, 3/2, 3/3, 31. ZDS člen 7, 24, 24/1, 67, 67/1.ZRPJZ člen 6, 6/2, 6/3, 13.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - vrednotenje delovnega mesta - razvrstitev v tarifno skupino in plačilni razred
Za odločitev o zakonitosti razporeditve delavca na delovno mesto je bistveno le, ali izpolnjuje pogoje zanjo, ne pa tudi, ali je to delovno mesto pravilno vrednoteno.
ZZOD člen 5, 5/1.ZOR člen 371, 387. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 19.
pripoznava dolga - zastaranje terjatve - veljavnost kolektivne pogodbe - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - zmanjšanje osebnega dohodka
Delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katerega ne velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije je osebni dohodek dovoljeno zmanjšati le, če ima takšno zmanjšanje podlago v zakonu ali pogodbi o zaposlitvi.
Listina, s katero je delodajalec pripoznal višino razlike osebnega dohodka, pravico do plačila te razlike, čas v katerem je razlika nastala in navedel način uveljavljanja razlike osebnega dohodka, je listina o pripoznanju dolga (387. člen ZOR). Ker velja za terjatve, ki izvirajo iz delovnega razmerja, splošni petletni zastaralni rok, terjatev tožnika iz naslova osebnega dohodka ni zastarala (371. člen ZOR).
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1. ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/2-1, 144, 144/1.
plačilo mesečne rente - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - ugotovitvena tožba - pravni interes
Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe, ki ni izvršljiva in na podlagi katere ni mogoče doseči pravnih posledic, kot jih ima pravnomočna dajatvena ali konstitutivna sodba, ni podan.
ZDR (1990) člen 11, 12, 12/1, 17, 17/1-1, 18, 18/1. ZTPDR člen 11, 11/1, 88, 88/2.ZOR člen 67, 67/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sklenitev delovnega razmerja - obličnost pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je veljavno in zakonito sklenjena tudi, če ni sklenjena v pisni obliki. Pisnost ni konstitutivni element pogodbe o zaposlitvi, temveč služi le kot dokaz obstoja in vsebine pogodbe. Kolikor ima pogodba o zaposlitvi vse elemente take pogodbe se šteje, da je bilo vzpostavljeno delovno razmerje.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežek - po dokončnosti sklepa delodajalca ugotovljene okoliščine, ki varujejo zaposlitev
Okoliščina, ki je zakonit razlog za varovanje zaposlitve, je lahko pravno upoštevna samo, če je ugotovljena do dokončnosti odločbe, s katero je bil delavec spoznan za trajno presežnega delavca.
hišni pripor - pripor - nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi kršitve pogojev - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica navaja, da temelji sklep o ponovni odreditvi pripora le na "napaki" policista, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
V zvezi s ponovno odrejenim priporom ne drži trditev zagovornice, da se okoliščine iz časa odreditve hišnega pripora niso spremenile. Res se ni spremenilo obtoženčevo zdravstveno stanje, vendar pa obtoženec ni spoštoval pogojev, določenih v sklepu o odreditvi hišnega pripora, čeprav je vedel, da lahko sodišče zaradi nespoštovanja le-teh ponovno odredi pripor.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. Ker ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, ko je treba zaslišati navedene osebe, v sklepu o priporu navedeno dejstvo, da sta F.G. in A.P. sodelovala z obdolžencem pri izvrševanju tihotapstva in da zato obstaja možnost obdolženčevega vplivanja nanju, ni dovolj.