Ker ni bil presojen ugovor prizadete stranke - uporabnika zemljišča, ki je predmet vračanja, da zemljišče leži v kompleksu in da obstoja ovira za vračanje po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, je izpodbijana sodba pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev postopka po tretjem odstavku 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 339. člena ZPP in se prvostopna sodba razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - pešec - otrok - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Zmotno je revizijsko stališče, da že sama starost osmih let izključuje prispevek otroka k nastanku prometne nesreče, ker od takega otroka ni mogoče pričakovati racionalnega ravnanja. Tudi osem let stari otroci so vsakodnevno na cesti, so kot pešci udeleženi v prometu in so poučeni o temeljnih pravilih obnašanja v prometu, torej o tem in zlasti tudi o tem, da se morajo pred prečkanjem ceste prepričati, ali lahko to varno storijo. Njihovo obnašanje v prometu je velikokrat racionalno, ne pa vedno, saj zaradi svoje starosti njihova pozornost in reakcije ne morejo biti enake kot pri odraslih ljudeh.
Kljub ugotovljeni objektivni odgovornosti in zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov tudi krivdni odškodninski odgovornosti voznika pa ni mogoče prezreti odločilnega dejstva, da je bil začetni in zato tudi pomemben vzrok za nesrečo dejstvo, da se mladoletna tožnica ni prepričala, ali lahko na mestu, kjer ni bilo prehoda za pešce, varno prečka cesto, pač pa je nenadoma stopila na cestišče. Zato sodišču druge stopnje pri oceni njenega 20 % prispevka ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnopravne določbe iz tretjega odstavka 177. člena ZOR.
začasna odredba - razrešitev dekana in prodekana - ravnanje z nejasno vlogo - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče mora pred reševanjem zadeve ugotoviti, na kateri upravni spor se pripravljalna vloga (v kateri je zahteva za izdajo začasne odredbe) nanaša. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka.
ZDR (1990) člen 125, 125/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41.
delovno razmerje pri zasebnih delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavca - kršitev postopka
V 41.členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci je določen postopek za uvedbo in izvedbo ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. Z njim so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, marveč zagotavlja domnevnemu storilcu disciplinske kršitve pravno varnost pred morebitno samovoljo.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - veljavnost kolektivne pogodbe - teritorialno načelo
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delo trajno opravljajo na območju Republike Slovenije, tudi če gre za delodajalce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije. To pomeni, da je po veljavni pravni ureditvi pri priznavanju pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati teritorialno načelo.
ZDDO člen 3, 3/2, 3/3, 31. ZDS člen 7, 24, 24/1, 67, 67/1.ZRPJZ člen 6, 6/2, 6/3, 13.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - vrednotenje delovnega mesta - razvrstitev v tarifno skupino in plačilni razred
Za odločitev o zakonitosti razporeditve delavca na delovno mesto je bistveno le, ali izpolnjuje pogoje zanjo, ne pa tudi, ali je to delovno mesto pravilno vrednoteno.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo, čeprav obvezno, poslal takratni Urad za delo na nemškem zasedbenem območju in pri katerem obstajajo v času dela vsi elementi zaposlitve.
ZPPSL člen 8, 8/2, 51, 51/7.ZJSRS člen 18, 19, 28.
delovno razmerje pri delodajalcu - postopek prisilne poravnave - zmanjšanje števila delavcev kot ena od metod finančne reorganizacije - prenehanja delovnega razmerja - pravica do odpravnine - jamstveni sklad
Do sprejema novele Zakona o Jamstvenem skladu RS ni bilo pravne podlage za izplačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot trajno presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih.
ZPIZ člen 140. ZTPDR člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 18.
prenehanje delovnega razmerja - delavec invalid - zagotovitev sklenitve delovnega razmerje za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu pri drugem delodajalcu - delovno razmerje pri delodajalcih - varstvo delavca
Ker je tožena stranka v skladu z določbo 140. člena ZPIZ ter na podlagi določb 48. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 18. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo revidentu kot delovnemu invalidu zagotovila opravljanje drugega ustreznega dela pri drugem delodajalcu, je imela pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja, saj brez tega revident delovnega razmerja pri drugem delodajalcu ne bi mogel skleniti.
ZDR (1990) člen 36f. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93.
odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcu - kontinuiteta delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka - sklenitev pogodbe o zaposlitvi s stečajnim upraviteljem
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je revident sklenil s stečajnim upraviteljem za določen čas do dokončanja del, ni bila več pogodba, ki bi pomenila kontinuiteto delovnega razmerja. Med revidentom in stečajnim upraviteljem je bilo vzpostavljeno novo pravno razmerje, ki s prejšnjim pravnim razmerjem, zaradi upoštevanja veljavnih zakonskih določb, ni bilo povezano. Zato tudi naslednja sklenitev delovnega razmerja s toženo stranko, najprej za določen nato pa za nedoločen čas, ob upoštevanju, da gre za drug pravni subjekt od tistega, ki je zaradi stečaja prenehal, ne more pomeniti kontinuiranega delovnega razmerja, ki bi lahko imelo posledico pri izračunu višine odpravnin trajno presežnemu delavcu, zaradi upoštevanja skupnih let dela pri dveh delodajalcih.
ZZOD člen 5, 5/1.ZOR člen 371, 387. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 19.
pripoznava dolga - zastaranje terjatve - veljavnost kolektivne pogodbe - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - zmanjšanje osebnega dohodka
Delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katerega ne velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije je osebni dohodek dovoljeno zmanjšati le, če ima takšno zmanjšanje podlago v zakonu ali pogodbi o zaposlitvi.
Listina, s katero je delodajalec pripoznal višino razlike osebnega dohodka, pravico do plačila te razlike, čas v katerem je razlika nastala in navedel način uveljavljanja razlike osebnega dohodka, je listina o pripoznanju dolga (387. člen ZOR). Ker velja za terjatve, ki izvirajo iz delovnega razmerja, splošni petletni zastaralni rok, terjatev tožnika iz naslova osebnega dohodka ni zastarala (371. člen ZOR).
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežek - po dokončnosti sklepa delodajalca ugotovljene okoliščine, ki varujejo zaposlitev
Okoliščina, ki je zakonit razlog za varovanje zaposlitve, je lahko pravno upoštevna samo, če je ugotovljena do dokončnosti odločbe, s katero je bil delavec spoznan za trajno presežnega delavca.
ZDR (1990) člen 11, 12, 12/1, 17, 17/1-1, 18, 18/1. ZTPDR člen 11, 11/1, 88, 88/2.ZOR člen 67, 67/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sklenitev delovnega razmerja - obličnost pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je veljavno in zakonito sklenjena tudi, če ni sklenjena v pisni obliki. Pisnost ni konstitutivni element pogodbe o zaposlitvi, temveč služi le kot dokaz obstoja in vsebine pogodbe. Kolikor ima pogodba o zaposlitvi vse elemente take pogodbe se šteje, da je bilo vzpostavljeno delovno razmerje.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1. ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/2-1, 144, 144/1.
plačilo mesečne rente - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - ugotovitvena tožba - pravni interes
Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe, ki ni izvršljiva in na podlagi katere ni mogoče doseči pravnih posledic, kot jih ima pravnomočna dajatvena ali konstitutivna sodba, ni podan.
Če tožeča stranka izterjuje več terjatev in imajo terjatve različno dejansko in pravno podlago, se dovoljenost revizije ne določi po seštevku terjatev, temveč se presodi za vsako terjatev posebej.
Vrednost izpodbijanega dela sodbe se določa po glavni terjatvi. Revizija zoper stransko terjatev (obrestni zahtevek) bi bila zato lahko dovoljena le tedaj, ko bi bila dovoljena zoper izrek o glavni stvari.