Ker je razlaščenka ob razlastitvi dobila nadomestno nepremičnino, za razliko vrednosti pa tudi odškodnino v denarju, po Temeljnem zakonu o razlastitvi, po določbah 12. točke 3. člena ZDen, ni upravičena do denacionalizacije. Za vračilo nadomestne nepremičnine, ki jo je s pogodbo vrnila občini, ni vložila zahteve za denacionalizacijo. Zato ni bilo pogojev za odstop zadeve v reševanje pristojnemu sodišču na podlagi 56., v zvezi s 5. členom ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroci
Spor o varstvu in vzgoji mladoletnih otrok je dejansko take narave, da lahko pride v njem do razkrivanja okoliščin iz osebnega in družinskega življenja, ki so zaupne narave in katerih raziskovanje je lahko otežkočeno tudi zaradi vsakodnevnih službenih stikov ene od pravdnih strank s sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Taka narava spora o varstvu in vzgoji otrok glede na toženkin službeni položaj zato predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP.
Po 39. členu ZPP je za zagotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta in ker je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost 2.213.827 tolarjev, je bila ta pravica zagotovljena. Toda v 44. členu ZPP je predpisano, da se v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena sprejeti določen denarni znesek, vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. Tudi ta znesek je v času vložitve tožbe zagotavljal pravico do revizije, toda ker je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevanemu znesku samo do višine 712.210 tolarjev in je s potrditvijo te sodbe pravnomočno razsojeno, da se tožena stranka oprosti obveznosti izročitve določenih stvari, če plača znesek 712.210 tolarjev, vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega zneska 1.000.000 tolarjev, ki je določen kot revizijski prag.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 27, 27/2. ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 24/3, 29, 29/3, 29/5, 43, 43/1-5.URS člen 56. ZUS člen 73.
izkazanost pogojev za podelitev azila
Azilni postopek ne varuje človekove osebnosti kot fizične in psihične celote, ampak ob pogojih, ki jih določa ZAzil, zagotavlja osebi osebno varnost ali fizično integriteto. Pravilno je stališče, da duševna integriteta ni zajeta v pojmu varnosti iz določbe 3. odstavka 1. člena ZAzil in kot samostojen razlog tudi ne more pomeniti podlage za podelitev azila.
Določbo 2. točke 1. odstavka 171. člena ZDO je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali opravlja gospodarsko ali kakšno drugo dejavnost v skladu s predpisi.
nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje
Obveznost, zaradi katere teče sporna izvršba, je nastala v času trajanja zakonske zveze med tožnikom in drugo toženko in prav v zvezi z nakupom nepremičnine, za katero tožnik navaja, da je skupno premoženje in na kateri uveljavlja svoj solastninski delež. Zato je neodvisno od uspeha pravde o tožnikovem lastninskem deležu na tem premoženju izvršba zaradi izterjave takšne skupne obveznosti dovoljena.
varstvo avtorskih pravic - avtorsko delo - skladba - predelava (aranžma) skladbe
Ugotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo.
ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 203.KZ člen 171.ZPP člen 14.URS člen 22.
višina denarne odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - kdaj je podana krivda - krivdna odgovornost avtorja leposlovnega dela (romana)
Čast in dobro ime ter svoboda izražanja sta ustavno zagotovljeni in varovani pravici, kot ima revizija nedvomno prav. Vendar je vsaka pravica omejena s pravico druge osebe, kar pomeni, da je absolutna, dokler se ne sreča z določeno pravico druge osebe. Ob koliziji (trčenju) dveh enakovrednih pravic pa velja, da je treba tehtati, kje je tista meja, ko uveljavljanje pravice ene osebe nedopustno omejuje pravico druge osebe ali posega vanjo.
odgovornost imetnika nevarne stvari - pojem nevarne stvari - nevarna dejavnost - pravilna uporaba stvari
Tožnica je z nepravilnim ravnanjem - neupoštevanjem navodil proizvajalca in opozorila tožene stranke - spremenila lastnost tal tako, da so prej varna tla postala drsna. Do nastanka škode ni prišlo zaradi nevarnih lastnosti tal, temveč zaradi nevarno spolzkega čistila, ki pa je bilo takšno zaradi nepravilne uporabe. Za to je odgovorna tožnica sama. V takih okoliščinah ni mogoče šteti tal za nevarno stvar.
začasna odredba - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - zahteva za odložitev prisilne izterjave davka
Izpolnitev davčnih obveznosti sama po sebi še ne pomeni težko popravljive škode; zato verjetnosti njenega nastanka ni mogoče izkazati zgolj s pavšalnim sklicevanjem na težave pri poslovanju in na stanje blokade žiro računa in na posledice, ki jih prinaša takšno stanje po veljavni zakonodaji.
ZZVN člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZZVN-D člen 3, 3/1.ZUP člen 130, 130/1.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Iz okoliščin selitve tožnikove družine je razvidno, da je bila le-ta zaradi sodelovanja z NOB nasilno pregnana iz svojega doma zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja. Ta pravna podlaga za priznanje statusa je podana šele z uveljavitvijo novele ZZVN-D in na njej je bil tožniku status žrtve vojnega nasilja - begunca že priznan.
privatizacija stanovanj - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - odločba o dodelitvi stanovanja
Zakonodajalec se je moral odločiti za upoštevanje na konkretni dan zatečenega stanja, da je s tem zadostil zahtevam pravne varnosti in onemogočil možnost raznih špekulacij. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da do dne uveljavitve SZ nobenemu od tožnikov ni bila izdana odločba o dodelitvi konkretnega spornega stanovanja. Po 10. čl. prej veljavnega ZSR je občan pridobil stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja. Drugih v ZSR predvidenih načinov pridobitve stanovanjske pravice tožnika nista niti zatrjevala. Neizdaja odločbe zato pomeni, da nobeden od tožnikov na dan uveljavitve SZ ni bil imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Manjka torej eden od temeljnih pogojev za nakup stanovanja po 117. členu SZ.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status zapornice
Tožnica ne more pridobiti statusa zapornice, ker je preživela v zaporu le obdobje od 1.1.1944 do 15.2.1944; pri tem se velika stopnja nasilja ne more šteti v dvojnem trajanju.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost organizatorja tekmovanja - speedway - objektivna odgovornost - naključje - vmesna sodba
Sam način opravljanja speedwayske dirke, ko lahko izpod koles motorjev odletava pesek in kamenje tudi preko zaščitne ograje med gledalce, predstavlja povečano nevarnost za gledalce. V obravnavani zadevi ni šlo za naključje, pač pa za predvidljiv dogodek, ki izvira iz same narave izvajanja take dirke. Zato je podana objektivna odgovornost toženke kot organizatorja speedway dirke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status prisilnega mobiliziranca - dokazovanje
Glede na to, da je tožena stranka v revizijskem postopku odvzela tožniku status prisilnega mobiliziranca, lahko tožnik v upravnem sporu dokazuje, da je bil vpoklican v nemško vojsko iz domačega kraja in ne iz kraja v avstrijski deželi Štajerski, za kar je našel dokaze šele po odločanju tožene stranke.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obseg revizijskega izpodbijanja - vmesna sodba - odškodninski spor - meje materialne pravnomočnosti
Odločitev, vsebovana v vmesni sodbi, je odločitev o utemeljenosti konkretnega dajatvenega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Obseg izpodbijanja in dovoljenost izrednega pravnega sredstva je zato treba presojati na enak način, kot bi ga stranki smeli uveljavljati proti končni sodbi.
priznanje statusa in pravic vojnega invalida - pravica do dodatka za posebno invalidnost in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - izdaja odločbe z učinkom za nazaj
Ker ne v določbi 123. člena ZVojI, niti v drugih določbah tega zakona ni podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je odpravilo odločbo tožene stranke o pravici do dodatka za posebno invalidnost. Tožnik bo imel še v ponovljenem postopku možnost dokazovanja v zvezi s stopnjo svoje invalidnosti, zato je presoja prvostopnega sodišča glede višine pravice do dodatka za posebno invalidnost preuranjena. Tožnik, ki samostojno opravlja vse življenjske funkcije, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.