menjalna pogodba - prenos denacionalizacijskih pravic
Tožnik je s sklenitvijo menjalne pogodbe drugi pogodbenici omogočil gradnjo, sebi pa je onemogočil zahtevo za vrnitev podržavljene parcele v naravi, ker je tu druga pogodbenica zgradila poslovnostanovanjski objekt. V skladu s pogodbeno voljo obeh pogodbenikov bo tožnik namesto vrnitve parcele v naravi dobil odškodnino v obliki stanovanja. Prav zaradi sklenjene menjalne pogodbe tožnik v denacionalizacijskem postopku nima tistih pravic, ki jih imajo drugi denacionalizacijski upravičenci, kadar ni možna vrnitev v naravi. Ker bo odškodnino za razlaščeno zemljišče dobil v obliki stanovanja, ne more več zahtevati odškodnine v drugih oblikah, ki jih določa ZDen, saj za isto stvar ne more zahtevati dveh oblik odškodnine. Če pa te pravice nima, je tudi ne more odstopiti prvotoženki.
Tožnik je pošteno in v vsem izpolnil svoje obveznosti iz menjalne pogodbe, druga stranka pa ne. Prvotoženka je dolžna svojo pogodbeno obveznost izpolniti že na podlagi same menjalne pogodbe in tudi na podlagi splošnega načela iz 17. člena ZOR o dolžnosti izpolnitve obveznosti, saj njena obveznost ni ugasnila, drugotoženka pa je to dolžna na podlagi zaveze iz posadne izjave z dne 08.06.1992.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, na kakšni podlagi je podržavljeno premoženje prešlo iz zasebne v družbeno lastnino. Ta okoliščina je pomembna za določitev pristojnosti za reševanje zadeve za denacionalizacijo po ZDen.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. Ker ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, ko je treba zaslišati navedene osebe, v sklepu o priporu navedeno dejstvo, da sta F.G. in A.P. sodelovala z obdolžencem pri izvrševanju tihotapstva in da zato obstaja možnost obdolženčevega vplivanja nanju, ni dovolj.
hišni pripor - pripor - nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi kršitve pogojev - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica navaja, da temelji sklep o ponovni odreditvi pripora le na "napaki" policista, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
V zvezi s ponovno odrejenim priporom ne drži trditev zagovornice, da se okoliščine iz časa odreditve hišnega pripora niso spremenile. Res se ni spremenilo obtoženčevo zdravstveno stanje, vendar pa obtoženec ni spoštoval pogojev, določenih v sklepu o odreditvi hišnega pripora, čeprav je vedel, da lahko sodišče zaradi nespoštovanja le-teh ponovno odredi pripor.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo nestrinjanje s prvostopno dokazno oceno je uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Če je bil most del nepremičnine (objekt), je delil pravno usodo zemljišča. Prodaja samo zemljišča v družbeni lastnini, na kateri je objekt s statusom nepremičnine, ne bi bila dopustna (primerjaj Zakon o stavbnem zemljišču. Ur.l. SRS, št. 18/84 - 44/97, drugi odstavek 15. člena). Status mosta kot stvari (nepremičnina, premičnina -
pritiklina), je v konkretnem primeru sicer lahko sporen, vendar to dejstvo za odškodninsko odgovornost tožene stranke ni odločilno. Ni zato, ker je bilo ugotovljeno, da je bil most zgrajen za potrebe tovarne, da je bil prodan pravnemu predniku toženke, da sta ga pravni prednik I. d.o.o. Ljubljana in toženka vzdrževala (čeprav slednja v manjšem obsegu) in da se je tožnik kot njen delavec poškodoval na njem, ko je odhajal z dela.
predpogodba - ara - dopustnost dogovora o ari pri predpogodbi - vsebina predpogodbe
Pomanjkanje posebnega zapisa, da bosta stranki sklenili glavno pogodbo na veljavnost predpogodbe nima vpliva. Pravilna je tudi presoja, da ZOR ne nasprotuje utrditvi obveznosti iz predpogodbe z aro (79. člen ZOR).
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ugotovi, da so pri obdolžencu podani vsi pogoji za pripor, že po naravi stvari ni dolžno obrazlagati, zakaj ocenjuje, da ponovitvene nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožbeni zahtevek v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe se mora določiti v tolarjih. Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela tudi v revizijskem postopku uporabi tečaj na dan vložitve tožbe.
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 424, 424/1, 427.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Glede obstoja utemeljenosti suma v sklepu o podaljšanju pripora zadostuje sklicevanje sodišča na pravnomočen sklep o uvedbi preiskave.
Okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je bilo kaznivo dejanje posledica napeljevanja s strani tajnega policijskega sodelavca, tako kot jih vidi vložnik zahteve, iz pravnomočnega sklepa niso razvidne. Zagovornik na ta način izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Vložnik mora v zahtevi za varstvo zakonitosti svoje trditve o kršitvah obrazložiti in zgolj sklicevanje na katero od prejšnjih vlog ne zadošča.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V skladu z načelom proste presoje dokazov sodišče sicer samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora - razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen - ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je predlagatelj utemeljil njegov obstoj in pravno relevantnost s potrebno stopnjo verjetnosti.
Vozniško dovoljenje je kot javna listina kazenskopravno zaščiteno pred vsakim nepooblaščenim posegom v uradno vpisane podatke ne glede na to, ali še predstavljajo podlago za izvajanje določenih omejitev ali sankcij ali ne. Zato je obsojenec s tem, ko je z radiranjem v rubriki "varstveni ukrepi" izbrisal prepoved vožnje motornega vozila za določen čas, čeprav je prepoved že potekla, storil kaznivo dejanje po 3. odstavku 256. člena KZ.
ZKP člen 251, 251/1, 258, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - nedovoljeni dokazi - izvedensko mnenje kot nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Mnenje izvedenke za psihiatrijo, ki ni specialistka na področju oftalmologije, glede posledic poškodbe vidnega živca, ki ga je podala na podlagi okulističnega in nevrokirurškega specialističnega izvida, samo po sebi ni dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne sme opreti. Kateri so ti primeri, je določeno v 1.odstavku 251. člena ZKP. V obravnavanem primeru pa bi bilo mogoče med postopkom zaradi dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja zahtevati mnenje drugega izvedenca (258. člen ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bivši pooblaščenec tožene stranke sedaj sodnik sodišča, pred katerim teče zadevni gospodarski spor, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. (To velja tudi, če bivši pooblaščenec v gospodarskem sporu ne sodi, temveč je na sodišču zgolj zaposlen kot eden od sodnikov.)
navidezna pogodba - posojilo - pogodba o pristopu k dolgu
Zaradi povezanosti tožencev z gospodarsko družbo, ki je zašla v finančne težave in s katero je posloval tudi tožnik ter zaradi sorodstvenih razmerij, so tožnik in toženca prejšnja razmerja z družbo uredili s sklenitvijo posojilne pogodbe. V njej so zapisali, da bosta toženca vrnila tožniku tolarsko protivrednost 21.843 nemških mark do 10.1.1998, v 15 mesečnih obrokih po 1.456 nemških mark, to je brez obresti. Pravilna je razlaga pritožbenega sodišča, da sta s sporno posojilno pogodbo toženca kot fizični osebi nase prevzela dolg podjetja do tožnika. S tem sta po 451. členu ZOR stopila v zavezo poleg dolžnika, zato ni bilo razlogov za razveljavitev prejšnje pogodbe s podjetjem P. d.o.o. in zato ni bila potrebna ponovna fizična izročitev posojenega zneska.
Po določbah 1., 2. in 3. člena ZZVN je izgnanec državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni izpostavljen prisilnemu ukrepu okupatorja ali njegovih sodelavcev tako, da je bil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 prisilno izseljen s svojega doma zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov in je takšen ukrep trajal najmanj tri mesece. Zato so za presojo, ali so v posameznem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, pomembne tudi dejanske okoliščine zatrjevanega dogodka in razmer, v katerih je oseba živela pred in po zatrjevanem dogodku; izpolnjevanje zakonskih pogojev pa ni mogoče izkazati z zatrjevanjem takšnih dejanskih okoliščin, ki niso verjetne glede na zgodovinska dejstva historičnega dogodka druge svetovne vojne.
V drugem odstavku 35. člena določa ZAzil razloge, na podlagi katerih lahko pristojni organ o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker kažejo dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, in razlogi, ki jih prosilec sam navaja, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila; zato v tem postopku ne gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje azila iz drugega in tretjega odstavka 1. člena ZAzil.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - vojni dogodek - vzročna zveza
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne so pomembne okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja, kot tudi vzročna zveza med vojnimi dogodki in nastalo okvaro zdravja.