CESTE IN CESTNI PROMET - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085810
SPZ člen 77, 77/1. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-6, 2/1-14. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32, 32/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
sodna ureditev meje - kriterij močnejše pravice - najverjetnejša katastrska meja - meja z javnim dobrim - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - javna cesta - poprava pomot v odločbi - pomota pri označbi parcele
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00089398
KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 45a, 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 129a. ZGD-1 člen 255, 255/2, 515, 515/6.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - izvrševanje kazenskih sankcij - izvršitev kazni zapora - način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - namen kaznovanja - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - narava in teža kaznivega dejanja - dosežena velika premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - ponovitvena nevarnost - poslovodja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah poudarilo, da bi moralo odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, ter da sodišče izvede postopek, analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem in vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin, njihovo vrednotenje in izrek kazni.
Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je treba objektivne okoliščine presojati v duhu 86. člena KZ-1 in jih oceniti glede na stanje v času odločanja o NIK. Vendar pa pritožniki zmotno zmanjšujejo pomen in vlogo teh okoliščin pri presoji storilčevega stanja po obsodbi. Čeprav 86. člen KZ-1 poudarja specialno prevencijo in resocializacijo storilca, kot je izražena v 45.a členu KZ-1, sodišče pri presoji ne more in ne sme zanemariti drugih namenov določenih z 45.a členom KZ-1. V nasprotju z napačnim razumevanjem pritožnikov 45.a člen KZ-1 ostaja pomemben tudi v fazi odločanja o načinu izvršitve kazni. Na njem temelji celoten sistem kaznovanja in ga ni mogoče zanemariti niti v stanju ex post res judicata, niti ga ni mogoče preglasiti z instituti NIK, saj ti izhajajo iz njega. Zato mora sodišče v fazi odločanja o NIK upoštevati vse z zakonom določene namene kaznovanja. To vključuje varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda ter ozaveščanje storilca in drugih o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj z nameni povračilnosti ter specialne in generalne prevencije. Sodišče prve stopnje z upoštevanjem objektivnih okoliščin ni izničilo institutov NIK. Nasprotno, osredotočanje zgolj na subjektivne okoliščine in stanje obsojenca brez kakršne koli povezave s kaznivim dejanjem bi spodkopalo samo osnovo kaznovanja - cilje, ki jih želi doseči. Le s tehtanjem vseh okoliščin je mogoče doseči resnični namen alternativnega kaznovanja, ki uteleša humano kaznovalno politiko, ki upravičenim obsojencem omogoča prestajanje kazni na bolj human način, običajno zunaj institucionalnega okolja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - nespoštovanje navodil zdravnika - daljše potovanje - potovanje v tujini - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - zdravstveno stanje delavca
Neutemeljena je pritožbena navedba, da toženka v z izpodbijano sodbo presojani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni očitala (tudi) nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v času tožničinega bolniškega staleža oziroma da te kršitve, kot razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po osmi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ni v zadostni meri konkretizirala. Toženka je namreč v odpovedi večkrat navedla, da tožnica s tem, ko je med bolniškim staležem odpotovala v Avstralijo, ni ravnala skladno z odločbo ZZZS, skladno s katero je bila dolžna izvajati predpisane aktivnosti, ki pripomorejo k hitrejši povrnitvi njenega zdravja in delovne zmožnosti, oziroma da je bilo njeno ravnanje v izrecnem nasprotju s to odločbo.
Ker tožničina pot v Avstralijo med bolniškim staležem ni bila opravljena v okviru izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev in ker je šlo za aktivnost, ki bi lahko negativno vplivala na potek njenega zdravljenja (sploh glede na diagnozo), je tožnica ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika iz odločbe ZZZS. Tako dolgo potovanje med bolniškim staležem (ki ni bilo opravljeno zaradi morebitnega zdravljenja v Avstraliji, ki ga ne bi bilo mogoče opraviti v Sloveniji ali bližje) je tudi v nasprotju s samim namenom bolniškega staleža, ki je v tem, da delavec (praviloma) na domu čimprej okreva in se izogiba vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja in s tem bolniškega staleža.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZPIZ-1 člen 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1.4, 196. URS člen 2, 14, 49, 52. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - obveznost prilagoditve delovnega mesta - nesorazmernost - obveznost delodajalca - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom
Toženka jedokazala, da je pri drugih delodajalcih preverila, ali lahko ponudijo tožnici ustrezno delo (prvi odstavek 40. člena ZZRZI). Noben predpis delodajalcu (in sodišču v sodnem postopku) ne nalaga obveznosti, da bi moral z izvedencem medicine dela pri drugi družbi preveriti, ali je dejansko imela ali ne na razpolago ustrezno delovno mesto za delavca, kateremu je delodajalec nameraval odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi za družbe, ki so med seboj povezane, takšna obveznost ni predpisana.
Določbo 196. člena ZDR-1, na podlagi katere mora delodajalec delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega preostali delovni zmožnosti, je treba razlagati v luči Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Ta v 5. členu z namenom zagotovitve skladnosti z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, zahteva zagotovitev razumnih prilagoditev; delodajalce obvezuje k sprejemu ustreznih ukrepov glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Glede na uvodno izjavo št. 17 se ne zahteva, da se obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta ali za ustrezno usposabljanje.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - višina denarnega povračila - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - odhod izven kraja bivanja
Ugotovitev toženke, da je tožnica s tem, ko se je v času bolniškega staleža udeležila otvoritve razstave na Občini B., kršila bolniški stalež in opravljala pridobitno dejavnost, neutemeljena. Tožnica ni kršila navodil svoje lečeče zdravnice in se tudi ni ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. Lečeča zdravnica je tožnici svetovala hlajenje obolelega zapestja in mirovanje ter razbremenitev zapestja. Izrecno ji ni prepovedala zapuščanja stanovanja. Ker je bila tožnica že pred tem v bolniškem staležu iz istega razloga, je bila na podlagi izkušenj iz svojih prejšnjih bolniških staležev utemeljeno prepričana, da ji je v tem času dovoljeno gibanje v bližini doma.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - dokazovanje - prijava poškodbe pri delu
Pri tožniku ni dokazan nastanek poškodbe pri delu.
Čeprav odsotnost formalnega listinskega dokaza, tj. izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da nastanka poškodbe pri delu ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej z izpovedjo prič oziroma medicinsko dokumentacijo, pa teh dokazov v tem primeru ni oz. si nasprotujejo. Ker tožniku ni uspelo dokazati, da se je poškodoval pri delu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
dodatek za pomoč in postrežbo - osnovne življenjske potrebe - samostojno hranjenje
Dejstvo, da tožnica potrebuje delno pomoč pri slačenju in oblačenju ter obuvanju in sezuvanju, ne pomeni nezmožnosti zadovoljevanja življenjske potrebe iz tega aspekta. Zaključka sodišča prav tako ne izpodbije trditev tožnice, da se lahko samostojno giba v stanovanju le s pomočjo palice, zunaj pa ni sposobna hoje daljše od 500 m. Določilo drugega odstavka 101. člena ZPIZ-2 določa, da gre za nezmožnost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb iz naslova samostojnega gibanja v stanovanju ali zunaj njega, kadar oseba niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati te funkcije. Pri tožnici pa je izkazano, da je sposobna gibanja s pomočjo palice in da ne zmore le gibanja zunaj stanovanja, ki je daljše od 500 m.
Kriterij "samostojnega hranjenja" je nedoločen pravni pojem. Samostojno hranjenje ne predstavlja nabave niti priprave hrane, temveč zmožnost izvajanja usklajenih dejanj z rokami s pripravljeno hrano.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 123, 123/2, 127, 128, 128/1. ZPP člen 328.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pritožba zoper sklep - prepozna pritožba zavržena - tek pritožbenega roka - objava na spletni strani - javna objava - vrnitev v prejšnje stanje - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje sodnih pisanj - dejanski prejem sodnega pisanja - potek pritožbenega roka - očitna napaka v datumu - poprava očitne pisne pomote
Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic se ne vroča, ampak se objavi, saj niti ZFPPIPP niti drug zakon ne določa, da bi se ta sklep strankam postopka vročal.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - upravičljiva skrajna sila - kolizija pravno varovanih dobrin - ravnanje v stiski
Obtoženec je s svojim ravnanjem neposredno ogrozil ne le splošno in nedisponibilno dobrino uradnega pooblastila, pač pa predvsem policistovo življenje oziroma vsaj njegovo telesno celovitost, zato je neupravičena pritožnikova ocena, da je obtoženi, zaradi zavarovanja svojega premoženja kot dobrine višjega ranga, lahko posegel v dobrino nižjega ranga, saj korektno vrednostno tehtanje takšnega zaključka ne dopušča.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženi izvršitveno ravnal v stiski zaradi aktualnih razmer ter navedeno okoliščino utemeljeno upoštevalo le pri izbiri in odmeri kazenske sankcije; upravičeno pa ni uporabilo instituta upravičljive skrajne sile, saj ugotovljeni potek dogajanja očitno ne podpira zaključka, da nevarnosti, v kateri se je znašlo obtoženčevo premoženje, ni bilo mogoče odvrniti drugače.
stroški postopka - pravnomočna odločitev o glavni stvari
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
odmera sodne takse - kredit v CHF - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - količnik za odmero takse - taksna obveznost - delna sodba - končna sodba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - napačno poimenovanje vloge
Ugotovitveni in dajatveni zahtevek sta v razmerju prejudicialnosti, zato vrednosti spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek tožnikoma ni bilo treba posebej opredeliti - za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka zadostuje navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta - vrednost dajatvenega zahtevka.
stroški postopka - stroški za izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev
Sodna izvedenka je izkazala, da je potrebno v okoliščinah konkretnega primera priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije priznati tudi pritegnjeni sodni izvedenki MDPŠ. Prepričljivo in sprejemljivo je pojasnilo sodne izvedenke MDPŠ, da je zaradi obravnave povsem drugih vprašanj morala tudi sama, neodvisno od sodne izvedenke psihologinje, pregledati in proučiti zdravstveni karton.
vloga, vezana na rok - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke
Vložitev pritožbe na nepristojno sodišče je pripisati neskrbnosti laične vložnice in ne njeni nevednosti ter tudi ne očitni pomoti, zato dejanski stan zadeve ne omogoča uporabe določbe desetega odstavka 112. člena ZPP. Pritožba je bila pristojnemu sodišču izročena po izteku pritožbenega roka in torej prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
odmera sodne takse - pobotni ugovor - višina taksne obveznosti - pobotna terjatev - vrednost spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - kredit v CHF
V plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je bila sodna taksa pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom, nima odločilne teže. Vrednost terjatve, za katero toženka meni, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Upoštevaje Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma je sodišče prve stopnje seštelo dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, kot tudi dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini. Skupna pokojninska doba znaša 11 let in 1 dan. Tožnica tako ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 15 let zavarovalne dobe.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neutemeljen predlog - pogoji za odločitev brez naroka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, v drugem odstavku 120. člena ZPP pa je imelo podlago za to, da je tak predlog brez razpisa naroka zavrnilo.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pravici - pogodbena pravica - ustavna odločba - nagrada za uspešno poslovanje
Glede na to, da je bila nagrada za uspešno delo določena ob sklenitvi individualne pogodbe o zaposlitvi, gre za pogodbeno dogovorjeno pravico, ki se ji pogodbeni stranki lahko odpovesta in ne za kogentno normo, od katere stranki ne moreta odstopiti.
zamudna sodba - pravilno vročanje - oseba, pooblaščena za sprejem
Za vročanje tožencu velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
poslovodna oseba - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - pripoznava terjatve - odpust dolga - individualna pogodba o zaposlitvi - konkludentno dejanje
Tožnik se je kot bivši poslovodni delavec stečajnega dolžnika v razmerju do stečajnega dolžnika konkludentno odpovedal višjim izplačilom, do katerih bi bil na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi lahko upravičen, oziroma je šlo za odpust dolga v smislu določb 319. člena v zvezi z 18. členom OZ.
Tožnik je za nazaj ustvaril vse dokumente, ki so kasneje nudili podlago za prijavo terjatev v stečajnem postopku in so bila vsa njegova ravnanja od 20. 7. 2021 dalje usmerjena v cilj, da se mu v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom neutemeljeno prizna čim več terjatev.