DZ člen 241, 241-4, 241-6, 242, 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 70, 70-1, 70-5, 70-6.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - imenovanje skrbnika - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vrsta začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - predlog za izdajo začasne odredbe - določno in konkretno oblikovan predlog - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkazanost nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - ogroženost zdravja - ogroženost premoženja - psihiatrično izvedensko mnenje - obseg pomoči - poseg v pravico do izjave - vsebina obrazložitve sodne odločbe - neobrazloženost odločitve - načelo hitrosti - preiskovalno načelo - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dopolnitev dokaznega postopka - priznanje udeležbe v postopku - bližnji sorodnik - navzkrižje interesov - premoženjska korist - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - rok za izpodbijanje pogodbe - pravočasna zahteva za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - odklonilni razlog - izločitveni razlog - dodelitev zadeve drugemu sodniku - pravočasna pritožba - dovoljena pritožba
Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.
V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.
Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
ZDR-1 člen 137, 167. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 60, 60/1.
spremstvo pacienta - odsotnost z dela - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Zavarovanec je do spremstva upravičen, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 60. člena Pravil OZZ, torej da je zavarovanec napoten k izvajalcu zdravstvenih storitev izven kraja prebivališča in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben sam potovati.
V primeru priznanega spremstva po prvem odstavku 60. člena Pravil OZZ za delodajalca ne nastanejo nobene finančne posledice.
Dedno nevreden je, kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Pri ugotavljanju dedne nevrednosti po tej podlagi so merodajne določbe kazenskega prava. Dedno je nevreden, ne kdor je vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, ampak tisti, ki je zapustniku naklepno vzel oziroma naklepno poskusil vzeti življenje.
Pravnomočno je bilo torej razsojeno, da je oporoka veljavna in da se zato zavrne tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev in tožbeni zahtevek za njeno neveljavnost, ker med drugim vsebuje lastnoročni podpis oporočitelja oziroma zapustnika v navzočnosti dveh prič. Ker je tako, ni mogoč nasproten zaključek oziroma da na oporoki ni oporočiteljev podpis oziroma da je ta ponarejen.
Glede na to, da je bila tožnica do 31. 3. 2023 vključena v obvezno zavarovanje po 21. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in da tožnica tudi za april 2023 uveljavlja zavarovanje po isti zavarovalni podlagi, je za odločitev v tej zadevi ključen odgovor na vprašanje, ali je bila tožnici po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi za april 2023 priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje.
postopek za določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - soglasje lastnika nepremičnine - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - odmera nadomestila - primerno nadomestilo za nujno pot - dokaz z izvedencem - skica - trasa nujne poti
Sodišče je dovolilo nujno pot za predlagateljičino nepremičnino, ker je ugotovilo, da nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto in bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
ZDSS-1 člen 74. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.
ZPP člen 18, 18/2, 125a, 125a/4, 286a. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/3, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 13, 13/2, 29, 31, 31/1, 31/3, 31/4, 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 84,. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 139, 229, 229/2, 229/5, 229/5-3, 232, 232/1, 234, 234/1, 236, 239. URS člen 2.
nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - predhodni postopek - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - plačilo razlike v odpravnini - dodatek za delovno uspešnost - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - osebni zdravnik - upravni postopek - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Tožena stranka je imela ne glede na datum vročitve prepisa skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa zoper pravilnost prepisa poda ugovor, ki pa ga ni vložila, zato je s temi pritožbenimi navedbami prekludirana (286.a člen ZPP).
Plačilo nadomestila za čas do 30 delovnih dni oziroma njegova višina je neposredno vezana na v upravnem postopku (ali socialnem sporu) ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo. S tem, ko je sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovitve drugačnega vzroka za začasno nezmožnost za delo, tožniku prisodilo vtoževano razliko nadomestila, je dejansko prevzelo odločanje, ki je v pristojnosti osebnega zdravnika in ZZZS. Sodno varstvo, ki pomeni obid pristojnosti osebnega zdravnika in pristojnosti ostalih deležnikov zavoda, ni dopustno (drugi odstavek 18. člena ZPP). Dopuščanje dveh različnih sodnih sporov v zvezi s priznavanjem iste pravice bi povzročilo tudi pravno negotovost, kar bi bilo v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS.
stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - stečaj zapuščine brez dedičev - razrešitev stečajnega upravitelja - pritožba razrešenega stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti - sorazmernost - zastoj v postopku - oškodovanje stečajne mase - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - dejanska neaktivnost - podaljšanje
Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.
Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni, ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.
Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.
ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile. Podan je utemeljen sum, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ocenilo pa je dalje tudi, da je pri vseh treh obtožencih še vedno podana realna nevarnost, da bodo na prostosti storili kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083339
ZKP člen 385. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - prizadetost zunanjosti - ponovno sojenje - sprememba obtožnega predloga - razširitev obtožnega predloga - obsodilna sodba - odločanje o pritožbi - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - ugoditev pritožbi - razveljavitev po uradni dolžnosti - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in je v opisu dodana poleg že prej očitane posledice v obliki začasno prizadete zunanjosti tudi nova prepovedana posledica v obliki začasne okvarjenosti dela oškodovančevega telesa, je kršilo prepoved spremembe na slabše.
Do sedaj ugotovljeno dejansko stanje, predvsem ugotovitve pisnega in ustnega izvedenskega mnenja, zanesljive podlage za zaključek, da je ravnanje obdolženca pri oškodovancu povzročilo nastanek lahke telesne poškodbe v prizadetosti oškodovančeve zunanjosti, ne dajejo. Pri tem je ponovno poudariti, da je prizadetost posameznikove zunanjosti, ki je ena od več možnih alternativnih prepovedanih posledic pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe, vsaka vidna sprememba na poškodovančevem telesu, ki ni samo neznatna, vendar tudi ne presega praga skaženosti. Sem spadajo zlasti vidnejše podplutbe, odrgnine in manjše rane na vidnih delih telesa, predvsem obraza.
ničnost notarskega zapisa - skupno premoženje zakoncev - prava pogodbena volja - izvedenec gradbene stroke - oderuška pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2, 343, 343/1, 365, 365-1.
kolektivna tožba - vstop nove stranke v pravdo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - upravičena oseba - dopustnost tožbe - zakonito sosporništvo - soglasje tožene stranke - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadna razdružitev postopka - objektivna sprememba tožbe - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - odločanje s sklepom - certifikacija kolektivne tožbe - zakonska podlaga za odločanje - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom.
V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.
ZIZ člen 32, 32/1, 58, 58/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - ugovor dolžnika - predmet izvršbe - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - dovolitev izvršbe na nepremičnine - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - pravnomočen sklep - vpis lastništva v zemljiško knjigo - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.
Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084582
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5, 391, 492, 492/6.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - očitno neutemeljena zahteva - razpravna sposobnost - ugotavljanje prištevnosti - nasprotna izvedenska mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - prosta presoja dokazov
Že zavzeto stališče sodnika o obstoju utemeljenega suma, ni ovira za njegovo meritorno odločanje o obtožbi.
Tudi predhodno sodelovanje člana pritožbenega senata pri odločanju o (posebni) pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov, ne ogroža videza nepristranskosti in torej ni razlog za izločitev.
Ker je sodišče z izčrpnim zaslišanjem in soočenji izvedencev glede nasprotij v njihovih mnenjih odpravilo dvom o njihovi (ne)pravilnosti, ter kot edino strokovno argumentirano in prepričljivo sprejelo mnenje Komisije, ni bilo nobene potrebe za pribavljanje še dodatnih novih mnenj drugih izvedencev (258. člen ZKP).
Pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ni treba iskati in dokazovati poškodbenih prepovedanih posledic v fizičnem ali psihičnem smislu, temveč je relevanten oziroma v ospredju napad na spolno integriteto mladoletnega oškodovanca.
Za obstoj zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni pomembno niti dejstvo, kdo je dal pobudo za spolni odnos.
Tožnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k škodnemu dogodku v deležu 30%.
Tožnik pravilno opozarja, da toženec do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni podal nobenih trditev glede morebitnega žaljenja njegovega pokojnega očeta.
Toženčeva izpovedba pa ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove (213. člen ZPP).
Tudi sicer pa verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, kar v obravnavanem primeru ni bilo dokazano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku. Sodna praksa v zvezi s tem je jasna ter ustaljena. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato tožniku ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika).
kršitev pravice do izjave - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna odločba o preživljanju otroka - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - neplačevanje preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - vezanost sodišča na predlog
Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.
Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.