ZIZ člen 188, 188/2, 189, 192, 192/2, 192/4. ZZK-1 člen 89.
izročitev nepremičnin kupcu - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - sklep o domiku - rok za izselitev dolžnika
V skladu s četrtim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je šele pravnomočen sklep o izročitvi podlaga za pridobitev lastninske pravice kupke na prodanem solastnem deležu nepremičnine, lahko šele tedaj nastane obveznost dolžnice, da se izseli iz prodane nepremičnine, za bivanje v kateri zaradi prenehanja (so)lastninske pravice nima več pravne podlage. Rok za izselitev dolžnice iz nepremičnine, ki ga mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ, lahko zato začne teči šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in ne že z vročitvijo še nepravnomočnega sklepa o izročitvi dolžnici. Poleg tega dolžnici, glede na to, da je bil prodan le dolžnici lasten polovični delež na nepremičnini, medtem ko je druga polovica nepremičnine v lasti tretje osebe, ob ustrezni uporabi določbe drugega odstavka 192. člena ZIZ ni mogoče naložiti, da nepremičnino upniku izroči prosto vseh stvari in oseb, temveč zgolj, da iz nepremičnine izprazni svoje stvari in se iz nje izseli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
poprava napak v izreku sodbe - poprava sodbe - očitna pisna napaka - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Institut poprave sodbe, s pravno podlago v 328. členu ZPP, je načeloma res namenjen odpravi očitnih pisnih napak, ki jih zagreši sodišče, ne stranka. Izjemoma pa je z razlogi ekonomičnosti in smotrnosti, v povezavi s strankino pravico do sodnega varstva, mogoče utemeljiti odpravo napake, ki jo izvorno (z zapisom v tožbenem predlogu) zagreši stranka, sodišče pa ponovi v izreku sodbe.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - dokazno breme v predlagalnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - družinski člani - osebni podatki - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - meritorno odločanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - upoštevanje že plačane sodne takse - novela zakona o sodnih taksah
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka, v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 183,60 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.865 EUR (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086080
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 358, 358-6. ZDR-1 člen 134, 134/1, 134/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - plačilo razlike v plači - vojaška operacija - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudne obresti od neizplačanih plač - nezatrjevana dejstva
Na nezatrjevana dejstva sodišče odločitve ne sme opreti, kar pomeni, da po uradni dolžnosti ne sme ugotavljati, ali obstajajo kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje.
Ker delo tožnika na vajah in terenskih usposabljanjih ni spadalo v okvir pavšalno zatrjevane izjeme iz 1. alineje prve točke izreka sodbe C-742/19, se ure odrejene stalne pripravljenosti štejejo v delovni čas.
Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 249.
stroški izvedenca - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Sodna izvedenka je za osebni pregled v tej zadevi upravičena do nagrade v višini 51,00 EUR, torej zgolj za osebni pregled, ki je upoštevaje pojasnilo v stroškovniku trajal 60 minut. V okviru osebnega pregleda ni mogoče upoštevati vpisovanja anamneze in kliničnega statusa (ki naj bi trajalo 120 minut). Omenjeno spada pod pisno izdelavo izvida.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2.
nov tožnik - pridružitev novega tožnika - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadno sosporništvo na aktivni strani - kolektivna tožba - varstvo potrošnikov - dopustnost tožbe
Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084769
ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/4, 285e, 285e/2. KZ-1 člen 186, 186/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - neposredna zaznava policistov - sum storitve kaznivega dejanja - osredotočenost suma - postopek pred policijo - privilegij zoper samoobtožbo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izostanek pravnega pouka - edicijska dolžnost - prostovoljna izročitev predmetov - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zaseg droge - dokaz testimonialne narave - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov
Dolžnost izročitve predmetov na zahtevo policista ne velja od trenutka, ko je zoper osebo osredotočen sum storitve kaznivega dejanja. Da postopek z izročitvijo predmeta ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo, mora biti izročitev prostovoljna. Pogoj za prostovoljnost osumljenčeve odločitve je seznanjenost s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnih rokov - subjektivni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - končano zdravljenje
Tudi glede terjatve, s katero tožnik uveljavlja povrnitev škode zaradi domnevno prisilne hospitalizacije, pregledov in testiranj, opravljenih brez njegove privolitve; medicinske obravnave v slovenskem jeziku (čeprav je njegov prvi jezik nemščina) in sestrinih lažnih obtožb ob njegovem sprejemu v bolnišnico, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči ob tožnikovem odpustu iz bolnišnice. Takrat je tožnik vedel za vse okoliščine poteka hospitalizacije, hkrati pa je prejel potrdilo bolnišnice, v katerem je povzeta tudi izjava druge toženke, ki ga je prizadela
tožba na ugotovitev lastninske pravice - tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pravnomočnost sklepa o domiku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nepravilna odločba državnega organa - načelo superficies solo cedit - načelo poštene uporabe pravic - pogodbena volja strank - kmetijsko zemljišče - nasprotna tožba - napačna pravna podlaga - sodba presenečenja - nepotrebni dokazi - pravočasna priglasitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča
Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084291
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288. URS člen 155. ZVPot člen 23. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 366, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kredit v CHF - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Glede pritožbenih zatrjevanj, da naj bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč novejšo sodno prakso SEU, upoštevalo dodatne zahteve glede pojasnilne dolžnosti, ki jih ZPotK ni vseboval, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlage direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem po 267. členu PDEU poda SEU, sprejeta v obliki sodb. Sodbe SEU pa so zavezujoče, ne samo za predložitveno sodišče in stranke v postopku pred njim, temveč imajo v tistem delu, v katerem podajajo razlago določenega pravnega akta EU oziroma ugotavljajo njegovo (ne)veljavnost, učinek erga omnes in praviloma učinkujejo ex tunc, (za nazaj), kar je v normi prava EU ab initio.
V obravnavani zadevi, ko se je sodišče prve stopnje ob uporabi ZVPot in ZPotK oprlo na stališča sodne prakse SEU, USRS in Vrhovnega sodišča RS v zvezi z zahtevami glede pojasnilne dolžnosti, ki so bila sprejeta kasneje in ne v času sklepanja sporne kreditne pogodbe, torej ni prišlo do retroaktivne uporabe prava.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališč sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, saj z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe ne bi bil zagotovljen polni učinek meritorne odločitve o ničnosti kreditne pogodbe. Tožniki bi namreč morali, če začasni odredbi ne bi bilo ugodeno, terjati plačilo teh plačanih obrokov nazaj z novo tožbo, pri čemer bi jim v zvezi s tem nastali dodatni stroški, le-ti pa bi nastali tudi, če bi morali tožbo razširjati že v predmetni pravdi.
V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo premoženjskega stanja tožnikov v smislu ugotavljanja nastanka škode, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023 niti ne izhaja, da bi bilo ugotavljanje finančnega položaja potrošnika zavezujoč pogoj, ki bi ga morala tožnika izkazati za izdajo začasnega ukrepa. Finančni položaj potrošnika je izpostavljen le v zvezi z novimi stroški, ki bi mu nastali z vložitvijo nove tožbe ali z razširitvijo tožbenega zahtevka za vračilo preplačanih obrokov. Kot izhaja iz točke 60 obrazložitve in iz izreka sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, je treba začasne ukrepe nujno sprejeti tedaj, ko je treba vzpostaviti pravni in dejanski položaj potrošnika, v katerem bi ta potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo, že v pravdi na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - sklep o stroških pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - končni uspeh stranke v pravdi
Izpodbijani sklep torej vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine. Sodišče je pravilno ugotavljalo tudi čisto vrednost zapuščine (točka IV. izreka), in sicer zaradi odmere sodne takse, ki jo plačujejo dediči. Tako ugotovljena vrednost zapuščine pa ne pomeni, da je zapuščina dejansko toliko vredna.
ugovor dolžnika - neobrazložena pritožba - obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Dolžnik ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejstva, ki jih je navajal v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudil nobenih dokazov. Celo zavezuje se, da bo plačal upniku izterjevano terjatev, se pravi ta ni sporna.
OZ člen 353, 365. ZKP člen 60, 61, 429. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - zavrnilna kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaralni rok - kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je bila v kazenskem postopku, ki se je vodil zoper drugega toženca, izdana zavrnilna sodba zaradi umika obtožnega predloga. Dejstvo, da je bila izdana zavrnilna sodba, pomeni, da oškodovanec ni prevzel pregona (prim. 60. in 61. člen v zvezi z 429. členom ZKP). Tožnika (oškodovanca) bi torej lahko prevzela kazenski postopek in tam skušala dokazati, da je drugi toženec storil kaznivo dejanje, katerega navajata sedaj v tej pravdi, pa tega nista storila.
Obstoj kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja bi v pravdi lahko ugotavljali le v primeru, da to ne bi kršilo domneve nedolžnosti povzročitelja.
Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanim kaznivim dejanjem oškodovanja javnih sredstev iz 257.a člena KZ-1. V času škodnega dogodka v letu 2010 navedeno dejanje sploh še ni bilo uzakonjeno kot kaznivo, saj je bilo uvedeno šele z novelo KZ-1B, ki se je začela uporabljati 15. 5. 2012. Drugi toženec tako v letu 2010 niti ni mogel izvršiti kaznivega dejanja, ki takrat še ni bilo uzakonjeno.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1. KZ-1 člen 204, 204/2.
obtožni predlog - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - utemeljen sum - zavrženje obtožnega predloga
Zavrženje obtožnega akta na podlagi 437. člena ZKP ima učnek res iudicata, zato mora izrek sklepa vsebovati opis kaznivega dejanja. Če dejanje zaradi odsotnosti konkretizacije zakonskih znakov ni kaznivo že po samem zakonu, je presoja (ne)utemeljenosti suma nepotreba.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - potrdilo o plačilu sodne takse - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZST-1 v drugem odstavku 6.a člena določa, da se v primeru, ko se taksa plača pri blagajni sodišča, šteje, da je plačana na dan plačila pri blagajni sodišča. Hkrati pa zakon v primeru plačila na blagajni sodišča, plačniku ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o plačilu v postopku, za katerega je bila plačana.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.