postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neutemeljen ugovor - napačno odmerjena taksa - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - izdaja novega plačilnega naloga - stroški ugovornega postopka - stroški nepravdnega postopka - napačna pravna podlaga - odločanje o stroških po prostem preudarku - odločanje o stroških po načelu uspeha
Procesna situacija, ko je sodišče znižalo taksno obveznost, ne pomeni, da obveznost po plačilu sodne takse za zavezanko ne velja, kot tudi ne, da je z ugovorom uspela. Tudi sicer pa v nepravdnem postopku ne gre za to, kateri udeleženec/stranka bo/je uspel/a, temveč za interes udeležencev za ureditev pravnih razmerij. V nepravdnem postopku plačila stroškov ni mogoče vezati na uspeh.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00083843
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/4, 224. ZNP-1 člen 42.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pričetek teka roka - obvestilo o opravljeni vročitvi - domneva resničnosti javne listine - procesno trditveno in dokazno breme
Predlagatelj v pritožbi tudi sam potrjuje, da je v hišnem predalčniku prejel pošto s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse. Vendar trdi, da na tej pošti ni bilo navedeno, kdaj je bil nalog dejansko vstavljen v njegov nabiralnik. S takšnim argumentom pritožnik ne more uspeti. Najprej gre za dokazno povsem nepodprto trditev, medtem ko po drugi strani iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bil plačilni nalog v predlagateljevem hišnem predalčniku puščen dne 25. 9. 2024. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, zato se domneva, da so v njem navedeni podatki resnični (224. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je posledično bilo na predlagatelju, ki pa navedenemu procesnemu bremenu ni zadostil
URS člen 23. ZBan-1 člen 350. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB-1 člen 11, 12, 20, 48. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank
Glede na očitke, s katerimi tožnica utemeljuje toženkino odškodninsko odgovornost, vprašanja zakonitosti Odločbe BS, ki bo predmet odločanja v postopkih po ZPSVIKOB-1, v tem postopku ni treba presojati.
Vprašanje, ali bi tožnica z ukrepanjem proti predhodnim odredbam Banke Slovenije lahko preprečila izdajo Odločbe in nastalo škodo, lahko sodišče prve stopnje reši samo. Dejanske okoliščine, ki jih bo v zvezi s tem moralo ugotoviti, nimajo narave predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka v smislu 1. odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
Pritrditi je pritožnici tudi v delu, kjer smiselno poudarja, da je ravnanje oškodovanca kot tožilca, storjeno pod vplivom zmote, zadostno opredeljeno. Iz opisa je razvidno, da je obdolženec oškodovanca kot tožilca (v posledici zgoraj opisanih ravnanj) oškodoval za kupnino v višini 23.000,00 EUR. Sicer res ni izrecno navedeno, da je oškodovanec kot tožilec obdolžencu izročil ta znesek, vendar to niti ni nujno, saj je iz opisa, ki ga je treba brati in razumeti kot celoto, jasno razbrati, da je oškodovanec kot tožilec nastopal v vlogi kupca, katerega bistvena obveznost v skladu s prodajno pogodbo je ravno plačilo kupnine prodajalcu (obdolžencu).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSM00083902
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZSKZDČEU-1 člen 23, 23/4. URS člen 18. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ekstradicijski postopek - predaja zahtevane osebe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - bivalne razmere v zaporu - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dosmrtni zapor
Pritožba ima prav, ko navaja, da postopek ekstradicije ni formalni postopek, v katerem bi za presojo, ali bodo v primeru predaje zahtevane osebe spoštovana zagotovila iz 3. člena EKČP, zadostovala pridobitev formalnih zagotovil države odrediteljice, temveč mora pravosodni organ, ki odloča o izpolnjenosti pogojev za predajo zahtevane osebe, o tem presojati na podlagi ustreznih dokazil, iz katerih je razvidno, ali so v državi odrediteljici podane minimalne zahteve, ki izhajajo iz 3. člena EKČP.
Sodišče prve stopnje bo pri pravosodnih organih ZK pridobilo podatke o tem, v katerem zavodu v ZK bo zahtevana oseba nastanjena in zahtevalo ustrezna pojasnila o razmerah za bivanje, ki tam vladajo. Po pridobitvi teh podatkov bo presodilo, ali bodo zahtevani osebi v primeru predaje zagotovljene pravice iz 3. člena EKČP, pri tem pa bo treba oceniti in se v razlogih odločbe opredeliti tudi do podatkov, ki izhajajo iz virov, ki jih je predložila obramba ter njenih navedb o nesorazmernosti predpisane kazni in položaja zahtevane osebe zaradi njenega porekla.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3. ZPP člen 142, 142/4, 224.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - ugovor dolžnika, da ni insolventen - naslov, vpisan v sodnem registru - vročitev v hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - izpodbojna domneva
Po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neizpolnitev - nevednost stranke - neupoštevni ugovorni razlogi
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2, 343, 343/1, 365, 365-1.
kolektivna tožba - vstop nove stranke v pravdo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - upravičena oseba - dopustnost tožbe - zakonito sosporništvo - soglasje tožene stranke - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadna razdružitev postopka - objektivna sprememba tožbe - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - odločanje s sklepom - certifikacija kolektivne tožbe - zakonska podlaga za odločanje - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom.
V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.
ZIZ člen 32, 32/1, 58, 58/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - ugovor dolžnika - predmet izvršbe - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - dovolitev izvršbe na nepremičnine - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - pravnomočen sklep - vpis lastništva v zemljiško knjigo - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Če upnik predlaga izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Izvršbo na nepremičnino sme dovoliti le, če ugotovi, da je kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vknjižen dolžnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ). Če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, morata sodišče in upnik postopati, kot je to določeno v tretjem do šestem odstavku 168. člena ZIZ. V takem primeru mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Na podlagi te listine sodišče vpis opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Izjema velja, če je bil predlog za vpis lastninske pravice na dolžnika na podlagi takšne listine že vložen. V takem primeru namreč ni razloga, da bi sodišče na podlagi iste listine vpis predlagalo še po uradni dolžnosti. Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko vpis te pravice na dolžnika zahteva s tožbo (peti odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru se vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki jo upnik pridobi v takšnem pravdnem postopku. Postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ je tudi zapuščinski postopek, v katerem zapuščinsko sodišče izda sklep o dedovanju, ki je po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dediča (dolžnika) na določeni nepremičnini.
Tako takrat, ko upnik že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na nepremičnino, pri kateri kot lastnik v zemljiški knjigi ni vpisan dolžnik, razpolaga z listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice (in to listino že s predlogom predloži izvršilnemu sodišču, ki vpis nato opravi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ), oziroma je na njeni podlagi vpis lastninske pravice na dolžnika že predhodno predlagan), kot tudi takrat, ko bo sodna odločba, ki bo podlaga za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, v ustreznem postopku šele izdana in se bo vpis lastninske pravice na dolžnika lahko opravil šele po pravnomočnosti takšne sodne odločbe, se izvršilni postopek v skladu z izrecno določbo šestega odstavka 168. člena ZIZ nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Navedeno pomeni, da lahko izvršilno sodišče izvršbo na nepremičnino zoper dolžnika dovoli šele, ko (in če) je ta v zemljiški knjigi vpisan kot njen lastnik. Vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu, pa je postopek odločanja o predlogu za izvršbo na to nepremičnino prekinjen.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
omejitev starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi nadzora - izvajanje ukrepov - stiki pod nadzorom - konfliktnost med starši
Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ lahko sodišče med drugim po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj ali izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje. Če ukrep ni učinkovit, otrok pa je še ogrožen, mora sodišče izreči strožji ukrep. Odloči lahko tudi o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče.
Tožnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k škodnemu dogodku v deležu 30%.
Tožnik pravilno opozarja, da toženec do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni podal nobenih trditev glede morebitnega žaljenja njegovega pokojnega očeta.
Toženčeva izpovedba pa ne more nadomestiti trditvene podlage, kar konkretno pomeni, da je dejanska podlaga za odločanje le to, kar stranka navede, ne pa tisto, kar ob zaslišanju izpove (213. člen ZPP).
Tudi sicer pa verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, kar v obravnavanem primeru ni bilo dokazano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku. Sodna praksa v zvezi s tem je jasna ter ustaljena. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato tožniku ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika).
ZIZ člen 38, 38/5, 38/9, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršilni stroški - odločitev o izvršilnih stroških - rok za odločitev - instrukcijski rok - potrebni stroški izvršbe - stroški neizvedenega rubeža
Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.
stvarna pristojnost sodišča - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - pristojnost okrajnega sodišča
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini. Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).